Poraz s španskimi »starčki« ni usoden, le zelo poučen

Ljubljana – Letošnji eurobasket ni prinesel le popolne katarze slovenskim košarkarjem, spremenil je poglede na reprezentančno košarko. Po nedeljskem dvoboju v Burgosu ni manjkalo presenečenih, ker ni Slovenija še enkrat premagala Španije. Na Iberskem polotoku pa je Sergio Scariolo poudarjal, da je zadnja zmaga ena njegovih najljubših in da se počuti, kot bi osvojil še eno kolajno.

Ko nekaj takšnega izreče mož, ki je popeljal Španijo do treh naslovov evropskega prvaka, letošnjega brona in dveh odličij za zadnjih olimpijskih igrah, ponos neizogibno zajame tudi poraženega tekmeca. V ustreznem sorazmerju z velikostjo obeh držav in njuno globalno košarkarsko razvitostjo lahko sicer ugibamo, katera izbrana vrsta je bila tokrat bolj oslabljena in katera je bolje izkoristila nabor razpoložljivih igralcev. Toda končni razplet zanimive in dinamične predstave je bil pravičen. Španci so zasluženo dosegli še drugo pomembno zmago popotnice za drugi krog kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2019. Vodili so domala ves dvoboj, saj so si bolj enakomerno porazdelili breme in zato prevladovali pri večini prvin. V visokem ritmu so do konca zdržali celo njihovi »starčki« in uživali v slavju kot nadobudni zelenci.

Slovenci so se vrnili v svoje klube z mešanimi vtisi. Do sredine tretje četrtine in tudi v zadnjih šestih minutah so imeli občutek, da bi lahko zmagali še v Burgosu. Vmes pa so se zbali, da bi lahko doživeli nenadejano visok poraz. Zaostali so namreč že s 17 točkami razlike in imeli le tri razpoložene košarkarje. Še bolj kot Klemen Prepelič in Vlatko Čančar je izstopal kapetan moštva Gašper Vidmar (24 točk, 7 skokov, 4 asistence in 2 blokadi), ki poraza ni poskušal zaviti v vato: »Privoščili smo si preveč padcev v igri. V obrambi si nismo dovolj pomagali, slabo smo zapirali prostor pod našim obročem, tako da so Španci prihajali do drugih, celo tretjih priložnosti za met. Do februarja, ko nas čakata zahtevni preizkušnji v Črni gori in Belorusiji, moramo odpraviti največje slabosti, predvsem pa moramo dvigniti glave in se boriti naprej.«

Slovenija je na EP navdušila s privlačno in učinkovito igro. Dosegala je kar 90,3 točke na tekmo, zato si je lahko dovolila tudi občasne vrzeli v obrambi. Zdaj pa so razmere v marsičem drugačne. Rado Trifunović do nadaljnjega ne more računati na Gorana Dragića (22,6), Luko Dončića (14,3), Anthonyja Randolpha (11,7), Eda Murića (4,8) in Alekseja Nikolića (3,5), ki so v Helsinkih in Istanbulu v povprečju dosegali 56,9 točke, hkrati pa je sedem njihovih soigralcev dodalo zlata vrednih 43,4 točke na nastop. V prvih dveh tekmah kvalifikacij za SP so Čančar (19,5), Prepelič (18) in Vidmar (18,5) zmogli 55 točk in se povsem približali učinku odsotnih, a kaj ko je preostala deveterica doslej dodala le 30,5 točke na večer – v Burgosu pičlih 14.

V tako spremenjenih razmerah bi torej morala imeti obramba precej večjo težo v moštvenih prioritetah. Toliko bolj, ker se košarkarji, ki jih ima na voljo Trifunović, niso zbrali z vseh vetrov tako kot Scariolova nadomestna četa. Med njimi je sedem zlatih junakov z eurobasketa, drugi so se v zadnjih letih redno udeleževali reprezentančnih priprav in dobro poznajo moštveno strategijo. Zato se ne bi smelo zgoditi, da Slovenija, ki bo še štiri leta nosila naziv evropskega prvaka, proti Belorusiji prejme 50 točk v drugem polčasu, proti pisani Španiji (92) pa kar 20 točk več kot proti elitni zasedbi istega tekmeca. Hkrati se je nevarno približala šele četrti prejeti stotici v svoji že kar dolgi zgodovini uradnih nastopov. Dve jim je natresla zvezdniška selekcija ZDA na SP 2006 in 20014, eno Poljska v daljnih kvalifikacijah za EP 1993.

Na vrzeli pod slovenskim obročem opozarja tudi gladko izgubljeni skok v obeh uvodnih nastopih: proti Belorusiji s 34:41 ob kar 16 napadalnih skokih tekmecev, proti Španiji z 29:39 (13). Neredko se je celo težko ogniti občutku, da se lahko za odbite žoge uspešno bori le Vidmar, ki bo v nadaljevanju kvalifikacij potreboval izdatnejšo pomoč. Pot do Kitajske bo namreč dolga. Pred Slovenijo je še deset kvalifikacijskih nastopov, zaloga zmag nad preostalima najuspešnejšima v skupini A, ki naj bi jih nesla v drugi krog, pa je še vedno prazna.