Pravico do meta preveč si vzame, da bi bil pravi na EP

Ljubljana – Po dobri polovici pripravljalnih tekem še vedno prevladuje občutek, da je slovenska košarkarska reprezentanca neuravnotežena in da se udarni peterki obeta na EP že kar preveliko breme. Zato je dragocena sleherna dobra predstava predvidenih igralcev s klopi. Med njimi je bil doslej najbolj konstanten Edo Murić, na nedeljski tekmi z Ukrajino pa je po daljšem času opozoril nase Jaka Blažič s 14 točkami in 5 skoki.

Novopečeni član španskega prvoligaša Andorre je debitiral v dresu izbrane vrste pred šestimi leti na ogrevalni tekmi s Poljsko, prvo veliko tekmovanje zanj je bil domači eurobasket 2013. Od takrat je stalni član reprezentance, nekoliko presenetljivo je najbolje doslej igral pod vodstvom taktično zahtevnega Jureta Zdovca na EP 2015, na katerem je bil s povprečjem 12,8 točke drugi strelec moštva za Zoranom Dragićem in reden član začetne peterke. V lanskih kvalifikacijah ga je iz nje spodrinil Klemen Prepelič, leto 2017 zanj mineva v znamenju iskanja košarkarske identitete tako v klubu kot slovenski selekciji.

»Res je, sezona je bila zame zelo turbulentna. Pri Baskonii sem sprva dobival veliko priložnosti, zato je bil zame kar šok, ko v nadaljevanju nisem prebil veliko časa na parketu in ko je trener Sito Alonso zahteval od mene drugačen način igre, kot sem ga vajen. Vse skupaj se je odvijalo v nasprotju z mojimi pričakovanji, za kar sem kriv tudi sam, saj morda nisem upošteval trenerja toliko, kot bi ga lahko, a krivda ni bila le moja,« pojasnjuje 27-letni Blejec, ki se je po šestih zaporednih sezonah v evroligi – po dve je odigral pri Unionu Olimpiji, Crveni zvezdi in Baskonii – odločil za korak nazaj, da bi vzel zalet za vnovičen naskok vrha.

»Izbral sem klub, v katerega me je trener privabil, ker ve, kaj lahko pričakuje od mene. Želim namreč pokazati, da lahko dobro igram. Vabil me je tudi Tenerife, odločil pa sem se po pogovoru s trenerjem Joanom Peñarroyo in zaradi igranja v evropskem pokalu. V evroligaških zasedbah bi tokrat težko našli mesto zame, ali pa bi moral opravljati naloge, ki si jih ne želim. Če se ozrem nazaj, vidim, da sta bili moji drugi sezoni tako v Beogradu kot v Vitorii slabši od prvih, toda še vedno sem mlad in vsako leto se naučim nekaj novega. Upam, da takšnih nihanj ne bo več,« je prepričan Jaka, ki je prinesel nekaj klubske negotovosti tudi na reprezentančne priprave. Na prvih štirih tekmah z ruskimi študenti, Madžarsko, Češko in Hrvaško je skupaj zmogel 15 točk ob metu iz igre 4:22, proti Ukrajini je zbral le točko manj in igral 24 minut.

»Zaradi popotnice iz Vitorie potrebujem kar nekaj časa za vrnitev v pravšnji ritem in še vedno iščem način, kako bi bil lahko čim bolj koristen za reprezentanco. V nedeljo mi je met šel že bolje od rok, zato upam, da se bom počasi le umestil v moštvo in igral, kot selektor zahteva od mene. Poskušam se dvigniti in zato se morda odločim za kakšen met preveč, ampak to počnem, da bi bil na EP pravi. Tako kot jaz lahko pomagam moštvu, lahko tudi moštvo meni, da bom pričakal eurobasket in klubsko sezono dobro pripravljen in samozavesten,« meni peti najstarejši slovenski reprezentant, ki se vendarle dobro zaveda, kaj od njega želi Igor Kokoškov.

»Od mene pričakuje, da bom igral energično kot Zoran Dragić, saj sem košarkar podobnega kova. Videti torej želi energijo v obrambi in nasprotnih napadih, kakšen 'pick'n'roll' in met z razdalje brez vodenja, skratka stvari, ki jih počnem vso kariero. Odvisne pa so predvsem od samozavesti. Košarkarji, ki smo že igrali na velikih tekmovanjih, moramo ozavestiti mlajše in se skupaj pripraviti na vse izzive, ki nas čakajo proti Poljski, Finski, Islandiji, predvsem pa proti Franciji in Grčiji. Če se bomo vsi znašli v vlogah, ki jih je selektor predvidel, in se podredili kolektivnemu cilju, lahko pričakujemo dober rezultat,« zagotavlja Jaka Blažič.