Prepričali so se, da zmorejo brez vrhunskega Dragića

Istanbul – V stari šali je Ukrajinec obiskal zdravnika, ki je zaskrbljeno vprašal, kaj ga sili, da vsak večer pričaka v rožicah. »Prav nič, sem prostovoljec,« je bil odgovor kratek in jedrnat. Po sobotnem visokem porazu s Slovenijo je bila za mnoge tolažba v žlahtni omami že kar nuja. Naša reprezentanca je drugačna zgodba. Nihče je ne sili k ničemer, a neizmerno uživa, zmaguje in optimistično pričakuje jutrišnji dvoboj četrtfinala z Latvijo, ki je pometla s Črno goro.

V soboto je minilo 13 dni, odkar so se slovenski asi odpravili na svoje 13. evropsko prvenstvo in v letošnji osmini finala odigrali 13. tekmo z Ukrajino. Ne moremo sicer reči, da košarkarji ne sodijo med vraževerne, saj ima od ukinitve obveznega nabora igralnih številk od 4 do 15 le malo moštev koga s trinajstico na dresu, a numerologija tokrat ni odigrala nikakršne vloge. Ukrajinci so bili povsem nemočni od prve minute, čeprav Slovenija ni docela uresničila napovedi, da bo z igro na nož nagnala strah v kosti tekmecem, ki jim ni pri srcu igra s polnim kontaktom. Še preden so izbranci Igorja Kokoškov storili prvo osebno napako po devetih minutah in pol igre, so vodili z 19:7 in si položili sveže asfaltirano avtocesto do najboljše evropske osmerice, v katero so se uvrstili šestič na zadnjih sedmih EP. Spodletelo jim je le pred dvema letoma po porazu proti – Latviji.

Najboljši strelec skupinskega dela eurobasketa Goran Dragić med dvobojem z Ukrajino ni bil na svoji običajni ravni. Proti visokim tekmecem se ni mogel zanašati na prodore, z večje razdalje mu met ni šel od rok, zato je dosegel le pet točk ob skromnem izkoristku iz igre 2:12. A moštvo niti ni potrebovalo njegovega genialnega recitala. Za Ukrajince, ki jih je nedvomno presenetilo, da so se prebili tako daleč in jim je zmanjkalo tekmovalnega naboja, je bilo razpoloženih mož več kot dovolj. Potem ko je v Helsinkih dosegal 8,4 točke na tekmo, metal trojke 1:11 in deloval dokaj nezainteresirano, se je prebudil Anthony Randolph (za dve 5:7, za tri 3:3). Luka Dončić je že v 26. minuti zbral dvomestno število točk in skokov, na koncu so mu do trojnega dvojčka zmanjkale štiri asistence. Klemen Prepelič je bil vnovič hladnokrvno učinkovit, drugi so prispevali po svojih močeh in povsem dovolj.

Skrivnost uspehov v slovenski reprezentanci, ki je v soboto vodila s 26 točkami naskoka že pred koncem tretjem četrtine in največ z 72:43, je dobro opisal Edo Murić. »Naša največja odlika je, da vsakdo v moštvu ve, kakšna je njegova vloga in kaj mora delati. Letos ni sebičnih avantur v slogu: zdaj bom še jaz poskusil doseči kakšen koš. Vemo, kdo so vodje in kdo pomožna sila. Ko smo sprejeli notranjo hierarhijo, smo napravili velik korak k dobrim predstavam,« meni Ljubljančan, ki se ni oziral, da je prispeval le dve točki. Tako kot soigralci je v obrambi garal za dva in Ukrajinci so slednjič imeli le enega dvomestnega strelca, krilo Maksima Pustozvonova. Njihov najučinkovitejši adut v Tel Avivu, 218 cm visoki Artem Pustovji, je prvič zadel šele pet minut pred koncem, saj je slovenska obramba zanj poskrbela bolje kot armada do zob oboroženih policistov in vojakov z oklepnimi vozili okoli dvorane Sinan Erdem.

»Ukrajinci ne sodijo med evropsko elito, a nam ni bilo lahko, čeprav je bilo tako videti. Morali smo se izkazati v obrambi in v napadu, saj smo se zavedali, da bo prvi poraz že pomenil pot domov. Dobro je, da je Anthony igral na takšni ravni, v veliko pomoč bo moštvu, če bo nadaljeval v tem slogu. Vem pa, da je sposoben še precej več. Nasploh smo si vsi okrepili samozavest z visoko zmago nad Francijo,« je prepričan Luka Dončić po šestem zaporednem uspehu na EP, novem rekordu reprezentance. Do njega je prišla z 22 doseženimi točkami po 18 izgubljenih žogah Ukrajincev, več kot polovico skupnih točk (42) pa so tokrat prispevali košarkarji s klopi. Toda kar 35 po zaslugi Randolpha in Prepeliča.

»Pomembna je zmaga, ne koliko točk je kdo dosegel. Randolph je vsestranski košarkar, ki veliko postori v obrambi in napadu. Je visok, z dolgima rokama pokrije veliko prostora pod košem in zelo dejavno sodeluje pri skokih, točke v napadu nekako že pridejo same od sebe. Ni mu potrebno doseči 21 točk na sleherni tekmi, da bi ga videl kot odličnega košarkarja,« svojo naturalizirano okrepitev hvali selektor Igor Kokoškov in že upira pogled k naslednji oviri: »Latvijci z odličnim in kar 221 cm visokim Kristapsom Porzingisom kažejo vrhunske predstave. Verjetno se zavedajo, da se še dolgo ne bodo več zbrali v popolni zasedbi. Igrajo raznovrstno in nekoliko netipično v napadu, saj imajo centra, ki zadeva od daleč, in številne zunanje adute. Toda tudi njihova obramba je zelo kakovostna.«