Proti Latviji lahko le polišpajo razdejanje

Ena najhujših nočnih mor za ponosnega športnika je, da mora nadaljevati tekmovanje, ko je že izgubil zadnji ščepec upanja na omembe vredno uvrstitev. Le dobrih 14 mesecev po osvojitvi naslova evropskega prvaka se bo slovenska košarkarska reprezentanca soočila s hudo »kaznijo«, saj mora odigrati še tri tekme v kvalifikacijah za SP 2019, čeprav nima več možnosti za pot na Kitajsko. V nedeljo ob 17. uri bo gostila Latvijo, s katero je uprizorila imeniten spektakel v četrtfinalu lanskega EP, križev pot pa bo končala februarja.

Pisana slovenska odprava je bila lahko po sinočnji vrnitvi iz Ukrajine celo srečna, kajti če bi jo gostitelji odločno stisnili tudi po vodstvu z 31 točkami razlike, bi se resno približala najvišjemu absolutnemu porazu izbrane vrste. Tako na prvem mestu ostaja poraz z ZDA v četrtfinalu SP 2014 (-43), na drugem je -31 s Francijo na sredozemskih igrah 1993, na tretjem -30 v ogrevalni tekmi z Američani leta 2014 in na četrtem -29 s pripravljalnega soočenja s Hrvaško leta 1992. Polom v Zaporožju (82:54) je peti po vrsti, stanje na preglednici pa se lahko spremeni še do konca kvalifikacij, saj je slovensko moštvo vsak dan bolj zdesetkano. Včeraj je ostalo še brez edinega klasičnega centra Žige Dimca, ki je moral na zahtevo svojega novega kluba Panevežysa Lietkabelisa nemudoma odpotovati v Litvo. Od lanske zlate zasedbe so torej ostali le še Edo Murić, Vlatko Čančar in Matic Rebec.

Objokovanje grenke usode in krivičnosti kvalifikacijskega ustroja ter jeza na račun nespameti vodilnih mož FIBA in večletnih slabosti slovenske košarke, ki so se s klubske ravni zdaj prezrcalile v reprezentanco, pred nedeljskim nastopom ne moreta prinesti veliko koristnega. Latvijcev je le za peščico več kot Slovencev (2,3 milijona), nimajo kluba višje ravni (Ventspils iz Rige igra tako kot Petrol Olimpija v Fibini ligi prvakov) in se niso še nikoli uvrstili na SP. Zdaj pa se tudi z močno oslabljeno zasedbo – brez velezvezdnika Kristapsa Porzingisa – in drugih asov pogumno borijo za tretje mesto v skupini I in vozovnico za Kitajsko, saj žanjejo sadove dobrega dela z mladimi, pri katerih so v zadnjem desetletju redno prekašali slovenske vrstnike.


 

Vrača se Bertans

Po četrtkovem porazu s Črno goro (75:84) prihajajo v Stožice močnejši za branilca Dairisa Bertansa, ki mu je evroligaš AX Milan prižgal zeleno luč, in nekdanjega Olimpijinega centra Ronaldsa Zakisa, ostali pa so brez poškodovanega centra Kasparsa Berzinša, ki je bil v četrtek prvi strelec moštva s 13 točkami. V primerjavi s septembrsko tekmo, v kateri je Latvija premagala Slovenijo s 85:74, bo baltska četa pogrešala Olympiakosova aduta Janisa Strelnieksa in Janisa Timmo ter organizatorja Aigarsa Škeleja, ki so v Rigi skupaj dosegli 48 točk; preostalih devet mož bo predvidoma istih. Z lanskega EP pa je »preživela« le četverica: starejši od bratov Bertans (v Istanbulu proti Sloveniji 12 točk), branilec Janis Blums (3), krilni center Andrejs Gražulis (brez točke) in center Martinš Meiers (ni igral).

Slovenska reprezentanca je v primerjavi z zadnjo tekmo v Rigi izgubila Gašperja Vidmarja, Anthonyja Randolpha, Saša Zagorca, Luko Rupnika in Miho Lapornika, a tudi konkreten tekmovalni cilj. Zdaj lahko le nekoliko polišpa zelo klavrno podobo zadnjega leta. Selektor Rado Trifunović pravi: »Najprej se moramo regenerirati, saj smo od zadnjih treh dni kar dva preživeli na poti, igralce pa moramo tudi psihično dvigniti po visokem porazu v Ukrajini. Ker smo ostali še brez Dimca, bodo morali v bitkah pod košema pomagati krilni igralci in krilni centri. Latvija bo lovila zmago, ki bi jo ohranila v igri za SP, mi želimo uspeh, ki bi nam dvignil samozavest.«

Nedeljski pari v skupini I: Slovenija – Latvija (17), Španija – Ukrajina (18), Črna gora – Turčija (19); vrstni red: Turčija in Španija po 7:2, Latvija, Ukrajina in Črna gora po 5:4, Slovenija 2:7.