Raje izbrali skupino eurobasketa kot predolimpijski turnir
Košarkarska zveza Slovenije želi omogočiti navijačem, da bi videli Luko Dončića v Stožicah.
Odpri galerijo
Sanje spet resničnost? Luka Dončić v slovenskem dresu in šampionski pokal. FOTO: Blaž Samec
Šele pet let in pol je minilo od uspešne organizacije 38. eurobasketa v Ljubljani, Celju, Kopru in na Jesenicah ter poldrugo leto od zmagoslavja Gorana Dragića, Luke Dončića & Co. v Istanbulu. Toda zaradi poloma v kvalifikacijah za letošnje SP imamo občutek, da smo že celo večnost v košarkarski kameni dobi. Negotovega položaja se zaveda tudi vodstvo Košarkarske zveze Slovenije, zato se je odločilo za vzvratni korak proti svetlejši preteklosti in želi gostiti eno od skupin EP 2021.
Kaj je bil ključni dejavnik pri uradni vložitvi kandidature? Morda denar? Spomnimo se visokih finančnih postavk iz leta 2013, ko je Slovenija kot zadnja sama priredila celotno prvenstvo. Takrat je mednarodna zveza FIBA sprva zahtevala kar osem milijonov evrov pristojbine, a sta pristojno ministrstvo in urad za komuniciranje iztržila znižanje na šest milijonov. KZS je mestom zaračunala 1,8 milijona kotizacije za izvedbo prvenstva, a skupaj s prodajo vstopnic in drugimi viri na koncu iztržila pičlih 510.000 evrov čistega dobička. Je letos svoje prispeval strah, da se ne bi uvrstili niti na naslednji eurobasket? Kvalifikacije se bodo namreč vnovič odvijale v štirih ciklih, ki bodo domala onemogočili igranje košarkarjem iz lige NBA in evrolige: novembra 2019, febuarja in novembra 2020 ter februarja 2021.
Predsednik KZS Matej Erjavec je pojasnil: »Razlogov je več, zagotovitev neposredne uvrstitve na EP je le eden. Novemu rodu reprezentantov želimo omogočiti tudi priložnost, da bi dve leti napredovali brez rezultatskega pritiska, saj bodo vsi gostitelji prvenstva sodelovali v kvalifikacijah, a imeli zagotovljeno med 24 udeleženci EP. Hkrati pa si ne znamo predstavljati, kako bi lahko drugače videli igrati Luko Dončića na domačih tleh, kot da gostimo eno od skupin EP v Stožicah. Po neuradnih informacijah se je poleg Slovenije prijavilo še šest držav, toda med njimi je le ena, ki bi priredila tudi finalni del EP in bo zato v prednosti. V teoriji imamo torej 50 odstotkov možnosti.«
In kakšen je predračun organizacije ene od šestčlanskih skupin uvodnega kroga EP, v kateri bi slovenska reprezentanca odigrala pet tekem v Ljubljani? »Pristojbina za FIBA bo tokrat znašala 1,8 milijona evrov, dodati pa moramo še dobrih 600.000 € za televizijsko produkcijo in storitve informacijske tehnologije, pa smo pri 2,5 milijona evrov tehničnih stroškov, za katere bi potrebovali pomoč države. Približno toliko pač znaša letni proračun za delovanje KZS in vseh reprezentanc. Celoten strošek izvedbe našega projekta EP bi znašal okoli 4,5 milijona evrov, glavna vira prihodkov pa bi bila prodaja vstopnic in sodelovanje s pokrovitelji, na katera pa bi lahko računali šele leta 2021,« je razčlenil Matej Erjavec, zadovoljen zaradi hitrega odziva slovenskih organov. Do sredine aprila mora namreč KZS priložiti garancijo države in mesta Ljubljane, finančni tokovi pa bodo stekli, ko bo upravni odbor FIBA Europe izbral prireditelje EP. Odločitev bo padla v začetku julija letos med eurobasketom za košarkarice v Srbiji.
Izbor bo v dobršni meri odvisen od razpleta volitev novega upravnega odbora FIBA Europe 24. maja. Za mesto v njem se bo potegoval tudi Matej Erjavec, za članstvo v tehnični komisiji pa generalni sekretar KZS Rašo Nesterović. Oba je najprej zamikala organizacija enega od kvalifikacijskih turnirjev za OI 2020, a sta se nato raje odločila za skupino EP. Boj za zadnje olimpijske vozovnice bo namreč po pričakovanjih dražji za gostitelje, ki pa hkrati ne bodo imeli zajamčenega nastopa na turnirju.
»Ker nimamo v rokah 'wild carda' za olimpijske kvalifikacije, bi šlo za tvegano avanturo, za nameček pa bi lahko zamudili rok za prireditelje EP. Zdaj moramo počakati na merila za podelitev dveh posebnih vabil za evropski reprezentanci, ki jima bo spodletelo na letošnjem SP. Videli bomo, ali bo odločilno mesto na jakostni lestvici FIBA, uvrstitev na mundialu ali bo šlo na kombinacijo vsega,«
je nanizal Matej Erjavec.
Kaj je bil ključni dejavnik pri uradni vložitvi kandidature? Morda denar? Spomnimo se visokih finančnih postavk iz leta 2013, ko je Slovenija kot zadnja sama priredila celotno prvenstvo. Takrat je mednarodna zveza FIBA sprva zahtevala kar osem milijonov evrov pristojbine, a sta pristojno ministrstvo in urad za komuniciranje iztržila znižanje na šest milijonov. KZS je mestom zaračunala 1,8 milijona kotizacije za izvedbo prvenstva, a skupaj s prodajo vstopnic in drugimi viri na koncu iztržila pičlih 510.000 evrov čistega dobička. Je letos svoje prispeval strah, da se ne bi uvrstili niti na naslednji eurobasket? Kvalifikacije se bodo namreč vnovič odvijale v štirih ciklih, ki bodo domala onemogočili igranje košarkarjem iz lige NBA in evrolige: novembra 2019, febuarja in novembra 2020 ter februarja 2021.
Predsednik KZS Matej Erjavec je pojasnil: »Razlogov je več, zagotovitev neposredne uvrstitve na EP je le eden. Novemu rodu reprezentantov želimo omogočiti tudi priložnost, da bi dve leti napredovali brez rezultatskega pritiska, saj bodo vsi gostitelji prvenstva sodelovali v kvalifikacijah, a imeli zagotovljeno med 24 udeleženci EP. Hkrati pa si ne znamo predstavljati, kako bi lahko drugače videli igrati Luko Dončića na domačih tleh, kot da gostimo eno od skupin EP v Stožicah. Po neuradnih informacijah se je poleg Slovenije prijavilo še šest držav, toda med njimi je le ena, ki bi priredila tudi finalni del EP in bo zato v prednosti. V teoriji imamo torej 50 odstotkov možnosti.«
Odločitev julija letos
In kakšen je predračun organizacije ene od šestčlanskih skupin uvodnega kroga EP, v kateri bi slovenska reprezentanca odigrala pet tekem v Ljubljani? »Pristojbina za FIBA bo tokrat znašala 1,8 milijona evrov, dodati pa moramo še dobrih 600.000 € za televizijsko produkcijo in storitve informacijske tehnologije, pa smo pri 2,5 milijona evrov tehničnih stroškov, za katere bi potrebovali pomoč države. Približno toliko pač znaša letni proračun za delovanje KZS in vseh reprezentanc. Celoten strošek izvedbe našega projekta EP bi znašal okoli 4,5 milijona evrov, glavna vira prihodkov pa bi bila prodaja vstopnic in sodelovanje s pokrovitelji, na katera pa bi lahko računali šele leta 2021,« je razčlenil Matej Erjavec, zadovoljen zaradi hitrega odziva slovenskih organov. Do sredine aprila mora namreč KZS priložiti garancijo države in mesta Ljubljane, finančni tokovi pa bodo stekli, ko bo upravni odbor FIBA Europe izbral prireditelje EP. Odločitev bo padla v začetku julija letos med eurobasketom za košarkarice v Srbiji.
Izbor bo v dobršni meri odvisen od razpleta volitev novega upravnega odbora FIBA Europe 24. maja. Za mesto v njem se bo potegoval tudi Matej Erjavec, za članstvo v tehnični komisiji pa generalni sekretar KZS Rašo Nesterović. Oba je najprej zamikala organizacija enega od kvalifikacijskih turnirjev za OI 2020, a sta se nato raje odločila za skupino EP. Boj za zadnje olimpijske vozovnice bo namreč po pričakovanjih dražji za gostitelje, ki pa hkrati ne bodo imeli zajamčenega nastopa na turnirju.
»Ker nimamo v rokah 'wild carda' za olimpijske kvalifikacije, bi šlo za tvegano avanturo, za nameček pa bi lahko zamudili rok za prireditelje EP. Zdaj moramo počakati na merila za podelitev dveh posebnih vabil za evropski reprezentanci, ki jima bo spodletelo na letošnjem SP. Videli bomo, ali bo odločilno mesto na jakostni lestvici FIBA, uvrstitev na mundialu ali bo šlo na kombinacijo vsega,«
je nanizal Matej Erjavec.
