
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Legendarni srbski in jugoslovanski košarkar Vlade Divac se tudi tri desetletja po tragični smrti Dražena Petrovića do podrobnosti spominja njunega zadnjega srečanja. Trenutek, ki je zaznamoval dokončen prelom njunega tesnega prijateljstva, ostaja ena najbolj bolečih zgodb evropske košarke. Član hiše slavnih in pionir lige NBA je v podkastu Byron Scott Fast Break odkrito spregovoril o kompleksnosti njunega odnosa, ki ga je brutalno prekinila vojna morija na tleh nekdanje skupne države.
»To je bilo težko obdobje za vse nas. Odraščali smo skupaj, nato pa so politiki sprejeli grozljive odločitve, ki so zanetile državljansko vojno. Ljudje so začeli ubijati drug drugega in nenadoma si bil prisiljen izbrati stran,« je ozadje takratnega časa pojasnil 56-letni Divac.
Usodni trenutek se je zgodil v Portlandu, ko so Los Angeles Lakers gostovali v Portlandu. Divac, ki je bil vajen njunih rednih druženj ob gostovanjih, je pričakoval običajno vabilo na kosilo, ki pa ga tokrat ni bilo. »Vsi so prišli na ogrevanje, razen njega. Slutil sam, da je nekaj narobe,« se spominja Divac.
Ko se je končno soočil s Petrovićem v slačilnici, je bil odgovor kratek in hladen. Hrvaški velikan mu je pojasnil, da so razmere doma pretežke in da bosta odnos obnovila šele, ko se strasti umirijo. Divac pojasnila ni najbolje sprejel: »Rekel sem mu, da ne morem imeti prijateljev 'za določen čas'. Takrat sva končala.«
Kljub grenkemu razhodu Divac v ospredje postavlja Petrovićevo neverjetno predanost športu, ki ostaja zgled generacijam. »Njegova delovna etika je bila brez primere. Lahko si nadarjen in imaš ljubezen do igre, a brez trdega dela ni uspeha,« je poudaril Divac. Ob tem se je spomnil anekdote iz njunih prvih sezon v ZDA, ko je Petrović med krajšim oddihom v Los Angelesu vztrajal pri treningu v dvorani, preden sta sploh smela oditi na večerjo.
Dražen Petrović je življenje izgubil junija 1993 v prometni nesreči v Nemčiji, le leto po tem, ko je samostojno Hrvaško v Barceloni popeljal do olimpijskega srebra. Divac priznava, da mu teža neizrečenih besed še vedno leži na srcu: »Tragedija se je zgodila prehitro. Nikoli več nisem dobil priložnosti za pogovor z njim. Mir sem našel šele v stikih z njegovo mamo, bratom in družino. Ne krivim nikogar, morda sem tudi sam nevede storil kaj narobe. Težko je,« je zaključil Divac.
Komentarji