Rekord ostal selektorju in generalnemu sekretarju

Slovenija je dosegla manj točk le pred poldrugim desetletjem, toda nihanja nepopolne in strelsko omejene ekipe so razumljiva.
Objavljeno
05. avgust 2015 15.18
Jaka Blažič,Ljubljana Slovenija 04.08.2015
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport

Ljubljana – Razlika med prvima pripravljalnima tekmama slovenske reprezentance in revanšo z Avstralijo je bila očitna, tako ob spremljanju dogajanja s tribun kot ob hitrem pogledu na statistiko. Medtem ko so bili naši košarkarji v Kidričevem (8:21) in Laškem (10:20) za ta čas presenetljivo uspešni pri metih za tri točke, so bili v Stožicah nenatančni kot že dolgo ne.

S komaj šestodstotnim metom za tri točke (1:17) so na koncu zbrali kar 27 točk manj kot večer poprej proti istemu tekmecu, ob tem zgrešili 11 prostih metov in izgubili skok (37:42) z gosti, ki so zadeli 11 trojk in z njimi nadomestili komaj 25-odstotni iztržek pri poskusih za dve točki. Do nenadejane gladke zmage s 15 točkami razlike so prišli s tremi poškodovanimi aduti iz lige NBA ob robu igrišča, saj je Slovenija zmogla pičlih 51 točk. Manj jih je doslej dosegla le dvakrat: v 1. kolu EP 1999 proti Rusiji (47:68), ko so med drugimi igrali zdajšnji selektor Jure Zdovc, generalni sekretar KZS Rašo Nesterović, Sani Bečirovič, Matjaž Smodiš in Marko Milič, ter leto pozneje na prijateljski tekmi z Italijo (47:76). Toda v Vidmu se je takratnim evropskim prvakom z Gregorjem Fučko na čelu postavila po robu močno pomlajena zasedba z Benom Udrihom, Goranom Jagodnikom, Goranom Jurakom, Dragišo Drobnjakom in Simonom Petrovom.

Nihanja so za letošnjo reprezentanco z velikimi napadalnimi omejitvami še toliko bolj razumljiva, saj ima do evropskega prvenstva še 30 dni časa za uigravanje in dopolnitev igralnih vrst, čaka pa jo tudi sedem ogrevalnih dvobojev. Pomembno je vendarle, da so predvideni nosilci igre v treh uvodnih nastopih že imeli svetle trenutke: Jure Balažič, Klemen Prepelič (in za nameček novinec Žiga Dimec) proti Novi Zelandiji, Zoran Dragić, Jaka Klobučar, Uroš Slokar in Nebojša Joksimović na prvi tekmi z Avstralijo, v revanši pa še Alen Omić. Navijači so lahko zaskrbljeni le zaradi Jake Blažiča, ki tudi letos igra v povsem drugačnem reprezentančnem filmu kot soigralci. Namesto, da bi pričakoval svoje tretje veliko tekmovanje kot eden od udarnih strelcev moštva, je bil v prvih treh pripravljalnih tekmah edini poleg že odpadlih Mihe Lapornika in Luke Vončine z ničlo pri številu doseženih košev iz igre. V 39 minutah igre je metal 0:5 za dve točki, 0:2 za tri in izgubil 5 žog, zadel je le dva prosta meta v uvodnem dvoboju z Novozelandci. Njegovo nelagodje na parketu nikakor ni več le košarkarski zaplet, ampak že kar primer psihoze, ki mu je načela samozavest celo pri povsem neoviranih metih in prodorih, čeprav so ti njegov zaščitni znak.


Po zmanjšanju števila kandidatov na 15 ima Zdovc vštevši pripravljalna zamudnika Miho Zupana in Sašo Zagorca na voljo šest centrov in krilnih centrov ter Blaža Mahkovica, ki lahko po potrebi vskoči mednje, in devet zunanjih košarkarjev. Med slednjimi bosta Klobučar in Joksimović prevzela zahtevnejša opravila pri organizaciji igri in se selila na položaj visokega branilca, na igranje na EP pa upata tudi dirigentska specialista Luka Rupnik in Boban Tomić. Podobna pričakovanja gojita krili Mahkovic in Mitja Nikolić. Za Z. Dragića, Prepeliča in (kljub vsemu) Blažiča je pot proti Zagrebu odprta, selektor pa bo pred eurobasketom vendarle moral prečrtati še tri imena. Ali bo posegel po klasični formuli in se odločil za pet branilcev, dve krili in pet centrov, bo pokazal čas, zagotovo pa je jasno, da bosta v reprezentanci vsaj dva debitanta na EP. V igri jih je namreč ostalo še pet.