S 13. avanture s ščitom ali na njem?

Ali je to najboljša reprezentanca Slovenije doslej, so se začeli spraševati najbolj razvneti navijači, ko je Igor Kokoškov razkril kandidate za letošnje EP z Goranom Dragićem, Luko Dončićem in Anthonyjem Randolphom. Med navdušenjem so pozabili, koliko košarkarjev iz lige NBA in zvezdnikov najmočnejših evropskih klubov je imela v preteklosti in kolikokrat so se morali sprijazniti, da športno moštvo ni le seštevek imen, ampak številnih dejavnikov.

Pripravljalni porazi s Hrvaško, Izraelom in Turčijo so že umirili pričakovanja na mejo normale, saj je na seznamu tekmecev, ki lahko prekosijo Slovenijo, vsaj 16 imen. Toda če smo iskreni, med njimi ni niti enega nepremagljivega. Zato bodo možni domala vsi scenariji. Naši košarkarji se lahko vrnejo s svojega 13. eurobasketa s ščitom ali na njem.

Vzdevek »junaki«, ki so ga reprezentanci nadeli in ga tudi umaknili tržniki KZS, je resda utonil v pozabo, toda ducat slovenskih velikanov bo moral biti neustrašen in odločen. Iz pripravljalnih tekem so se lahko predvsem naučili, da se ne smejo zanašati, da bodo že dosegli koš več od moštva na drugi strani igrišča. Potem ko so na prvi tekmi s Hrvaško prejeli 85 točk, proti Izraelu 89 in proti Turčiji 86, so uvideli, da o obrambi ni dovolj govoriti, temveč je potrebno taktični načrt spremeniti v dejanja. In ker so imeli za nameček velike težave s skokom, se je znašla pod velikim vprašajem želja, da bi Slovenija igrala z nadzvočno hitrostjo in tekmecem lomila hrbtenice s tranzicijsko igro. Proti postavljenim obrambam bo marsikaj težje, zato se nam utegne v misli velikokrat prikrasti Zoran Dragić, odsotni turbo motor slovenske reprezentance in nočna mora nasprotnih zasedb.

Agresivnost je kajpada povezana z »dolžino« moštva, torej s številom košarkarjev, ki jim trener zaupa. Slovenska zasedba se je lotila priprav z 19 kandidati, po tednih napetega ugibanja, kdo vse bo ostal doma, pa ugotavljamo, da bo breme v ključnih tekmah nosilo osem mož in da bodo štirim pripadle drobtinice. Moštvo je namreč z Randolphovo naturalizacijo ter s premeščanjem Eda Murića in Vlatka Čančarja nekako našlo ravnovesje med zunanjo in notranjo linijo, a bo na Finsko odpotovalo brez ustreznega razmerja v učinku med udarno peterko in košarkarji s klopi. Na EP bi se utegnilo vse skupaj še zaostriti, saj lahko pričakujemo, da bo na pripravah dolgo zadržani Dragić postajal vse bolj dominanten in da bo v višji prestavi zaigral tudi Randolph; le zakaj bi ga sicer vzeli? Še najmanj težav bi utegnil imeti Dončić, ki je bil v ogrevalnem obdobju daleč najboljši, a se je pri Realu naučil sodelovati z zvezdniki. Slabše predstave na letošnjem sklepnem turnirju evrolige in v finalu španske lige so ga bolele, vendar so bile zlata vredna šola.

Španci za zgled, a previdno

V lovu na visoko uvrstitev bo kajpada pomembna zrelost v izločilnih tekmah. Zaradi temeljite prenove moštva Slovenija nima prav veliko košarkarjev, ki bi se zavedali pomena stopnjevanja forme in dodajanja plina na velikih tekmovanjih, s katerim so zasloveli Španci. Nevarna bo namreč lahko tudi prevelika potrata telesne in psihične energije že v uvodnem delu EP, ki je naše košarkarje že večkrat omejevala, še bolj pa Kokoškova, ko je bil selektor Gruzije. Najboljše reprezentance zato odkrito napovedujejo, da se bo zanje vse skupaj začelo šele v Istanbulu v osmini finala, in vsaj delno bi jih kazalo vzeti za zgled; seveda s kančkom zdravega razuma.

Na primer: če bi za Slovenijo v Helsinkih šteli rezultati z eurobasketa 2013, bržkone ne bi imela možnosti za napredovanje, saj je na domačem parketu izgubila s Poljsko, Finsko in Francijo. Če bi upoštevali uvrstitve z EP 2015, pa bi se naši košarkarji (pred dvema letoma 12.) komajda pretihotapili naprej. Francozi so namreč v Lillu osvojili bronasto kolajno, Grki so bili peti, Poljaki 11., Finci 16., Islandci pa zadnji. Toliko o morebitni pretirani samozavesti. Res pa je, da so vsa moštva iz skupine A doživela velike spremembe in da pričakujejo začetek »prikupno zmedena«. Večina se jih vidi v širšem krogu kandidatov za odličja, v vseh taborih pa se tudi zavedajo, kako hitro se jim lahko zalomi.

Sanje Grkov že izpuhtele?

Najmočnejši so argumenti Francozov. Na zadnjih treh EP so vedno osvojili odličje, tretji so bili tudi na SP 2014, čeprav niso mogli računati na Tonyja Parkerja. Po njegovi reprezentančni upokojitvi zato vsaj približno vedo, kako zapolniti dirigentsko vrzel, niso pa si še povsem na jasnem, kako nadomestiti vse druge odsotne. Poslovila sta se namreč tudi Florent Pietrus in Mickael Gelabale, center Rudy Gobert in krilo Nicolas Batum pa sta si vzela prosto poletje. Navzlic številnim izgubam je lahko Vincent Collet, ki vodi moštvo od leta 2009, uvrstil na svoj seznam kar deset košarkarjev z izkušnjami iz lige NBA. Glavno orožje moštva bo branilska linija z Nandom de Colojem, Evanom Fournierjem, Thomasom Heurtelom in Antoinom Diotom, šibke točke pa so krilni položaji in obramba, ki je doslej temeljila predvsem na Gobertu. S Slovenijo se je Francija nazadnje pomerila v tekmi, ki se je neradi spominjamo: v četrtfinalu EP 2013 (62:72).

Grki čakajo na kolajno od 20. septembra 2009, ko so v tekmi za 3. mesto EP na Poljskem premagali Slovenijo s 57:56. Od tedaj jih je zapustila dolga vrsta mojstrov, med drugimi Vassilis Spanoulis, Nikos Zisis, Antonis Fotsis in Sofoklis Schortsanitis, nekaj jih še vztraja. Ioannis Bourousis, Nick Calathes, Georgios Printezis bodo v Helsinkih pogrešali Sacramentovega centra Kosto Koufosa, prav tako pa so se zaman veselili vzpona Giannisa Antetokounmpa, ki si je v dresu Milwaukeeja prislužil mesto v prvi peterki Vzhoda na letošnji tekmi All-Star NBA. Le 12 dni pred začetkom eurobasketa je sporočil, da zaradi načetega kolena ne bo mogel pomagati reprezentanci. Delnice »Hellasa«, ki so jo mnogi uvrščali v najožji krog favoritov ob Španiji, Srbiji in Franciji, so v hipu potonile, novi selektor Kostas Missas si je lahko le začel beliti glavo, kako priti do Istanbula.

Finci s svojim Nowitzkim

Pot bo namreč vse prej kot lahka, na njej pa ne kaže podceniti niti Islandije, ki je ob krstu na EP pred dvema letoma izgubila vseh pet tekem. Zasedba z enim samim košarkarjem, višjim od 202 cm, stavi vse na agresivnost in mete z zunanjih položajev, a v lanskem pripravljalnem soočenju s Slovenijo (68:98) ni mogla prikriti številnih slabosti, če jo tekmec vzame resno. Niti kančka podcenjevanja si ne zaslužijo niti Poljaki, čeprav so ostali brez Washingtonovega centra Marcina Gortata, krilni center Maciej Lampe pa na pripravljalnih tekmah ni igral. Krili Mateusz Ponitka (Tenerife) in Adam Waczynski (Unicaja), organizator igre A. J. Slaughter (Asvel) ter centra Przemyslaw Karnowski (Andorra) in Damian Kulig (Banvit) imajo mednarodne izkušnje, a premalo vrhunskih odlik in prekratko klop, zato bi bila njihova uvrstitev v osmino finala presenečenje.

Trši oreh bi utegnili biti Finci, ki so pred štirimi leti utišali Stožice z gladko zmago (92:76). Njihov vzpon se je takrat ustavil, na SP 2014 so bili 22., na zadnjem EP so bili kos le Rusiji in BiH. Druščina starih znancev s 37-letnim Teemujem Rannikkom, Sasujem Salinom in Petterijem Koponenom na branilskih položajih pa je letos le dočakala osvežitev. Najprej 213 cm visokega Laurija Markkanena, finskega Dirka Nowitzkega in 7. izbranca letošnjega nabora NBA po okusu Chicaga, ter po okroglih 50 letih veliko tekmovanje pred svojimi navijači, ki so se v zadnjem desetletju zasvojili s košarko.