Skoraj se je upokojil, zdaj žanje za vztrajnost

Nekoč otrok Olimpije, zdaj je Mirko Mulalić eno udarnih Krkinih orožij v lovu za državno lovoriko.

Objavljeno
26. april 2015 08.08
Pokal Spar Krka vs Zlatorog. Na sliki Mirko Mulalić(9), Krško,21,02,2015
 Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Ljubljana – Četudi je za njimi sezona v ligi ABA, so košarkarji Krke šele zdaj pred glavnim izzivom sezone, saj osvojitev DP zanje že vrsto let predstavlja vrhunec, ki so ga presegli le še z lovoriko v pokalu eurochallenge leta 2011. Aleksandar Džikić je jeseni vrata v moštvu odprl tudi Mirku Mulaliću, nekdanjemu neizbrušenemu talentu Uniona Olimpije, ki je v nekaj mesecih na Dolenjskem postal močan Krkin adut.

Svojčas so Ljubljančanu napovedovali vrhunsko kariero, spadal je med največje slovenske potenciale, bil član mladinske in mlade državne reprezentance, a imel to nesrečo, da se je pri Olimpiji znašel ob nepravem času. V sezoni 2007/08 ga je v moštvo postavil Memi Bečirovič, čez nekaj mesecev pa nasledil prav Džikić, a ob zdajšnjih soigralcih Christopherju Bookerju in Jasminu Hukiću, pa ob Goranu Dragiću, Mirzi Begiću, Marku Miliču in Sašu Ožboltu za tedaj še ne 20-letnika preprosto ni bilo večjega prostora. V ligi ABA je denimo pred sedmimi leti igral na le treh tekmah in skupno zbral devet točk. Ob vrnitvi na regionalno sceno v minuli sezoni pa je bilo takšno zgolj njegovo povprečje v 21 tekmah!

»Res sem otrok Uniona Olimpije, zanjo sem igral pri mlajših selekcijah in prišel do članov, a pravo vlogo na višji ravni sem dobil šele zdaj pri Krki. Veliko vlogo je pri tem odigral prav Džikić. On je nasploh pomemben člen v moji karieri. Že pred leti v Ljubljani sem imel občutek, da prepoznava, kaj lahko dam moštvu, da mu je všeč moja igra v obrambi in met,« pravi Mulalić. Kdo ve, ali se njegova pot ne bi odvila v nasprotno smer od Škofje Loke, Slovana, Grosuplja in Hopsov, za katere je igral v minulih letih, če se pri Olimpiji ravno v času njegovega zorenja ne bi dogajale velike spremembe. Džikića je pozneje zamenjal Jure Zdovc, ki ga ni videl v svojem sistemu igre, o čemer sicer zdaj 27-letni Ljubljančan ne govori z grenkobo, a spomni, da je bilo ravno stalno menjavanje trenerjev vedno rakava rana ljubljanskega kluba.

»Vsak trener po prihodu namreč pride pod pritisk lova na rezultat in za mlade se ne najde prostora,« pravi Mulalić, ki je v vmesnem obdobju življenja že skoraj obupal nad košarko in žogo postavil v kot, saj je zaradi poškodbe obeh stopal po selitvi k Slovanu leta 2010 izgubil skoraj dve sezoni. Je pa navdušen, da ga je Džikić v zadnjih mesecih spet vrnil v vlogo, ki mu je najbolj pisana na kožo. »V mlajših selekcijah sem bil vedno izraziti strelec, ki prihaja do meta iz bloka. V prvi ligi, v kateri sem po odhodu iz Olimpije igral vrsto let, pa so me trenerji ves čas imeli v drugačnih vlogah. Zato pri Džikiću zdaj spet prihajam do izraza, bolj samozavesten sem in zato sem tudi napredoval. Verjamem, da to zveni kar malo ironično in da strelcev v Sloveniji ni v izobilju, a igra se vse bolj vrti okoli 'pick'n'rolla' in prednost dobivajo igralci, ki igrajo takšne vrste košarko,« pojasnjuje Mulalić, ki je minulo sezono v ligi ABA končal s povprečjem 9 točk, v DP pa je drugi strelec moštva za Bookerjem (10,6) z 10,1 točke na tekmo.

»Ko sva se z Džikićem lani dogovorila za selitev v Novo mesto, sem pričakoval, da bo tako, a vseeno sem zelo zadovoljen s sabo in tudi z dosežki moštva. Četudi sezone še ni konec in ob prvem mestu v ligi za prvaka ter prednosti domačega parketa merimo tudi na lovoriko. Prvič sicer gledam na vse to kot eden od glavnih igralcev v tej zgodbi, prej sem bitko za lovoriko spremljal kot pristranski opazovalec. Tedaj je imela Olimpija prav vsako sezono težave, igralci so proti koncu odhajali. Letos tega ni, zato se mi zdi, da bo boj težji, a tudi bolj zanimiv,« je prepričan košarkar, ki je otroštvo preživel v metropoli, a se je z družino pozneje preselil v Velike Lašče. A zato za Novomeščane, pravi v šali, ni nič bolj Dolenjec, saj Velikih Lašč ne priznavajo za del svoje regije. No, če bodo našli skupni jezik, bo pri njih še vsaj eno leto, toliko ga namreč veže pogodba, pa čeprav bodo prihodnost dorekli konec pomladi, saj obojim omogoča tudi predčasen razhod po prvi sezoni. Veliko bo bržkone odvisno tudi od tega, kako se bo razpletlo DP, sam bi se prej ko slej rad preizkusil tudi v tujini, saj se zaveda, da prehaja v zrela košarkarska leta.