Slatinčani ugibajo, kam bi stisnili dodatne tribune

Ljubljana – Zaradi navdušenja nad finalom lige Nova KBM v Rogaški Slatini pred vsako tekmo namestijo še po eno dodatno montažno tribuno v dvorani. Prostora jim zdaj zmanjkuje. Če bodo v petek še enkrat gostili Union Olimpijo, bi morali odstraniti stekleno steno vzdolž igrišča in postaviti sedeže na zelenico, da bi lahko sledili povpraševanju. Toda odločitev lahko pade že jutri.

Ljubljančani so si srčno želeli, da bi delo dokončali že v nedeljo in prišli do naslova brez poraza v polfinalu in finalu, kar se je v slovenskem prvenstvu nazadnje zgodilo leta 2004. Tedaj se je Olimpija vključila v DP šele v končnici ter po vrsti prekosila Zagorje, Slovan in Pivovarno Laško, na prestol se je torej povzpela z izkupičkom 7:0 v celotni ligaški sezoni. Letos je odigrala že 37 tekem (na vseh je nastopil le Jan Barbarič), v katerih je dosegla 27 zmag in desetkrat klonila. »Jubilejni« poraz v Rogaški Slatini (72:82) ni bil najvišji, a je bil zelo prepričljiv in boleč. Prekinil je niz sedmih uspehov, ki se je začel tri kola pred začetkom končnice tik po spodrsljaju s Slatinčani v Tivoliju, in načel psihično trdnost moštva v sila kočljivem trenutku. Če mu tudi jutri ne bo uspelo končati DP, si bo moralo reševati kožo v peklu Rogaške Slatine.

Kajpada ne bo lahko niti Rogaški. Po dveh porazih s skupno razliko štirih točk je zanjo rešilna prav vsaka finalna tekma. Prvo zaključno žogo je ubranila v velikem slogu in spravila v delirij svoje privržence, ki bodo vnovič množično drli tudi v Tivoli. Njihovi ljubljenci v finalu zaostajajo za Unionom Olimpijo le še z 1:2, a so dvakrat imeli obilo smole, v skupnem seštevku sezone pa še vedno vodijo s 4:3 v zmagah. V nedeljo pa so se tudi prepričali, da niti nimajo tako »kratke« zasedbe, kot je menila domača košarkarska javnost. Če so njeni igralci s klopi v prvi finalni tekmi ostali na ničli, so v drugem dvoboju prispevali sedem točk, v tretjem pa celo 25, kar je bistveno olajšalo pot do uspeha.

Ob prvih dveh soočenjih sta imela oba finalista po štiri košarkarje, ki so prebili mejo desetih točk. Rogaška Darwina Davisa, Tadeja Fermeta, Taylorja Johnsa in Dragana Đuranovića, Olimpija Brandona Jeffersona, Gregorja Hrovata, Devina Oliverja in Nikolo Jankovića. V nedeljo je Janković krepko zaostal za običajnimi predstavami, zato pa je v domačem moštvu zablestel Leon Šantelj. Krilni center iz Postojne, star 22 let, ki je v prvih petih nastopih v končnici v seštevku dosegel le sedem točk (v dveh tekmah finala niti ene), je zaradi Đuranovićeve poškodbe gležnja dobil večjo priložnost in jo odlično izkoristil. Olimpiji je že do polčasa natresel 14 točk, na koncu s 17 točkami izenačil svoj rekord v DP.

»Prvi tekmi sem odigral porazno. Trenerju, soigralcem in navijačem sem se želel odkupiti. Đuranović mi je dejal, da verjame vame in naj pokažem, česa sem sposoben. Dragiša Drobnjak pa je odličen mentor in sem mu zelo hvaležen, prav tako mami, bratu in očetu, ki so prišli na tekmo. Saj nisem mogel dovoliti, da bi igral slabo, potem ko so se vozili poltretjo uro, da bi me videli,« je po preblisku našteval Šantelj, ki je prestopil k Rogaški lani poleti in za zdaj še vedno le občasno dokazuje, da ima košarkarske gene. Njegov oče Zlatko-Role ima za seboj dolgo in pisano pot pod obroči. Med drugim je v sezonah 1982-84 igral za Olimpijo, leta 1983 je z reprezentanco Jugoslavije osvojil zlato kolajno na sredozemskih igrah, desetletje pozneje pa v finalu DP oteževal delo Olimpiji kot tretji strelec Slavonice Kopra za Vinceom Reynoldsom in Bojanom Brodnikom s povprečjem 12,5 točke.

»Počasi. Leona je januarja lani Helios posodil Plama Puru, pri kateri je tekmoval v drugi ligi. Pri nas lahko igra odlično, a tudi kriminalno. To je bila njegova peta vrhunska tekma v sezoni, zato si predvsem prizadevamo, da bi postal bolj konstanten,« umirja evforijo trener Rogaške Damjan Novaković. Jutri bo nov dan.