Tiskane izdaje
Ljubljana – Težišče slovenske košarke bo tudi v prihodnji sezoni na Štajerskem, kjer je bilo na razmeroma omejenem področju doslej pet prvoligašev, premierno pa bo skozi vrata elite jeseni namesto Elektre stopila ekipa Terme Olimia. Zasedba iz Podčetrtka v slovenski košarkarski prostor prinaša tudi model kadrovanja, ki bi znal v prihodnje ob krčenju denarne pogače prevladati med klubi.
Košarkarji letošnjega prvaka 2. SKL, ki so v 22 kolih okusili le štiri poraze, namreč niso profesionalci z individualnimi pogodbami, ampak jih zaposluje glavni pokrovitelj kluba. In to ne le navidezno, marveč pri njem redno opravljajo delovne obveznosti, ob tem pa še trenirajo. »S podobnim modelom sem se soočil že na začetku svoje trenerske kariere pri moštvu Libele Celja. Igralci, ki so zaposleni, nimajo nobenih privilegijev in včasih vadijo celo bolj marljivo kot drugi. Jim pa takšen status zagotavlja redno delovno razmerje, torej urejeno socialno in pokojninsko zavarovanje, s čimer jim kajpak teče delovna doba. Ob tem pa jim vseeno še ostaja dovolj časa za košarko. To je bržkone edina možna pot, saj je v Sloveniji zelo malo klubov, ki si še lahko privoščijo profesionalne igralce. Interes pokroviteljev je vse manjši, nemogoče jih je v majhnem slovenskem prostoru najti dovolj, da bi zadostili zahtevam 12 klubov v prvi ligi, zato je treba vse bolj razmišljati o drugačnih oblikah organiziranja,« je prepričan Boris Zrinski, nekdanji slovenski selektor (reprezentanco je vodil na EP 1999 in 2001), ki je moštvo prevzel pred dvema letoma. Lani so osvojili drugo mesto v drugoligaški druščini za LTH Castingsom, v tej sezoni pa so se prepričljivo uvrstili v ligo Nova KBM.
Po preskoku v zgornji dom slovenske košarke v klubu najverjetneje ne bodo bistveno spreminjali ustroja, skozi katerega je moštvo raslo zadnja leta. Želijo si, da bi ohranili jedro devetih igralcev, končne odločitve pa bodo sledile čez slaba dva meseca, kolikor imajo časa, da opravijo licenciranje za vstop v prvo ligo. Šele nekaj let staro večnamensko dvorano v Podčetrtku jim mnogi že zdaj zavidajo. Sprejme lahko do 1500 gledalcev in jo vse leto kot trenažni center uporabljajo številne domače in tuje športne ekipe, tako da se je potrdila kot dobra naložba. »Smo eden od prvoligašev z najboljšimi razmerami za vadbo. Koriščenje dvorane, za katero so ob odprtju mnogi menili, da je šlo za pretirano investicijo, pa je dobro,« je prepričan Zrinski, ki pa se zaveda regijskih omejitev. Občina Podčetrtek namreč šteje komaj dobrih 3000 ljudi in ima le eno osnovno šolo z okoli 200 učenci, iz katere črpajo podmladek za mlajše klubske kategorije, najbližja slovenska prvoligaša, lanski prvak Tajfun in Rogaška, h katerima se zliva tudi precejšen del mladine, pa sta oddaljena le okoli 25 km. Kar je velik finančni in kadrovski zalogaj za štajersko regijo, ki ima v prvi ligi še Zlatorog in polzelske Hopse.
»Iluzorno je seveda pričakovati, da bomo kdaj sposobni igrati na tako visoki ravni zgolj z lastnim kadrom. Je pa pomembno, da čim več igralcev iz mlajših kategorij pripeljemo do članske zasedbe. Prav njih moramo imeti v mislih pri kovanju prihodnosti. Nočemo, da bi se naša zgodba zavoljo udeležbe v prvi ligi končala že v naslednji sezoni, zavedati se moramo omejitev, ki jih prinaša velikost občine – ne glede na velik uspeh, ki smo ga dosegli. Sem pa prepričan, da jedro zdajšnjega moštva s svojimi izkušnjami in znanjem zmore nastopati v najmočnejšem slovenskem tekmovanju, če bi želeli še več, pa bi res potrebovali dve ali tri kakovostne okrepitve. Je pa ta čas težko kaj napovedati, saj bodo v prihodnji sezoni državnega prvenstva vsi klubi igrali že od začetka,« se izkušeni trener zaveda, da so bili v zadnjih letih novi prvoligaši praviloma v krstnih sezonah že zelo uspešni. Toda hkrati kritično presoja, da gre »zasluga« za to predvsem padcu kakovosti košarke v prvi slovenski ligi, ne pa velikim korakom, ki bi jih delali novinci.
»Raven domače prve lige ni več takšna kot pred leti. Verjamem, da so pri Košarkarski zvezi Slovenije z zadnjo odločitvijo o enotni ligi od prvega kola DP želeli priti do novega postopnega dviga kakovosti, a ob trenutnih razmerah v slovenskem športu, v katerem je zdaj veliko omejitev, od finančnih dalje, bo to težko doseči. Večina zasedb sicer še dviguje kakovost s tujimi igralci. Mene predvsem veseli, da delam v okolju, ki spada med najbolj športne v Sloveniji in v preteklosti se je že večkrat pokazalo, da se s pravimi organizacijskimi prijemi tudi v majhnih krajih lahko veliko doseže,« je Zrinski ob tem spomnil na svojo izkušnjo na Polzeli v 90. letih prejšnjega stoletja. Tudi po proračunu bo ekipa Term Olimie med skromnejšimi v prvi ligi, kar pa ga ne skrbi, saj so zagotovljeni viri financiranja stalni. »Čas prinese svoje, organizacijsko smo namreč dobro postavljeni, ob občini in glavnem podjetju, ki je pokrovitelj kluba, namreč veliko pomagajo tudi številni zasebniki,« pravi Zrinski.
