»O prihodnosti smo se pogovarjali s Srbi, ki so imeli podobno izkušnjo na EP 2011 in 2013, in pomladitev reprezentance je ena od resnih opcij,« je po usodnem porazu z Latvijo zagotovil predsednik KZS Matej Erjavec. Neprepričljivo, čeprav bi mu radi verjeli. Identične besede je namreč že pred tremi leti izrekel Rašo Nesterović ob prevzemu vloge podpredsednika zveze, ki jo je lani zamenjal za poklicno funkcijo generalnega sekretarja. Čas medtem mineva, pobude in obljube ostajajo v zraku, težko pa bi se tudi strinjali, da je Srbija pravi zgled za Slovenijo. Seveda bi si želeli dosegati takšne uspehe in imeti toliko kakovostnih košarkarjev, toda naša realnost je povsem drugačna. Zadošča že pogled na stanje v klubih in prevlado veteranov v državnem prvenstvu. In kdor vzgoji toliko manj biserov, mora z njimi ravnati toliko bolj modro in skrbno.
Debitanti v zrelih letih
Slovenija je imela letos pet košarkarjev, ki so presegli mejo 30 let (Jureta Balažiča, Nebojšo Joksimovića, Miho Zupana, Uroša Slokarja in Saša Zagorca), ter sedmo najstarejšo izbrano vrsto na eurobasketu. V tekmovanje je vstopila s povprečjem 27,7 leta, pred njo sta bili »vodilni« Islandija in Estonija (obe po 28,5 leta), pa tudi Izrael, Grčija, Belgija in Španija, najmlajši zasedbi sta imeli Turčija (25,2) in Srbija (25,8). Razpon sicer ni velik, toda v našem primeru se za številkami skriva še marsikaj. V zadnjih letih se je namreč uveljavil trend reprezentančnih debitantov in povratnikov v zrelih letih, ki potrjuje, kolikšna je vrzel med mladimi igralci ali kako nezaupljivi in brez dolgoročne vizije so selektorji.
Spomnimo se, kako je Balažič na EP 2013 prvič oblekel dres katerekoli državne selekcije pri 33 letih. Letos je doživel ognjeni krst v članskem moštvu 31-letni Zagorac. Začasno krpanje reprezentance z rutinerji pa se je začelo že veliko prej, čeprav so tradicionalne odpovedi zvezdnikov ponujale pristojnim veliko priložnosti za načrtno uveljavitev benjaminov. Toda težave so raje pometali pod preprogo in se pustili voditi razmeram. V kvalifikacijah za OI 2008 je denimo prvič in zadnjič vskočil Dragiša Drobnjak, ki je že takrat štel 31 pomladi. Leto dni pozneje je na EP pomagal Jurica Golemac, pod državno zastavo pa se je vrnil tudi 35-letni Goran Jagodnik in igral za Slovenijo še dve sezoni. Na SP 2010 je dočakal prvo (in edino) priložnost na velikem tekmovanju naturalizirani Hasan Rizvić, nato pa so poleg zimzelenega »Jagode« pomagali braniti položaje še epizodni povratniki Sašo Ožbolt, Samo Udrih, Joksimović in Zupan.
Na odpovedi računajmo
Od članov letošnje reprezentance so v najboljših letih (od 23 do 28) Zoran Dragić, Jaka Blažič, Klemen Prepelič, Alen Omić in Jaka Klobučar, ki so bili tudi najboljši strelci moštva. Čas je še vedno zaveznik Mitje Nikolića in Rupnika, a bosta morala krepko nadgraditi svojo igro. Za EP 2017, na katerega se bo morala Slovenija najprej uvrstiti, je v ognju še kar nekaj vročih želez, saj bo Goran Dragić takrat star 31 let, Domen Lorbek in Mirza Begić po 32, Gašper Vidmar 30, Edo Murić še ne 26 in Aleksej Nikolić 22. Polnoletnost pa bi utegnila biti pravi čas tudi za čudežno nadarjenega Luko Dončića, preden se bodo zanj stepli Španci ali Srbi. Ponudba je torej zadostna še za en tekmovalni ciklus, toda kdor pozna slovenske košarkarje, lahko že danes prekriža skoraj polovico kandidatov. Višje sile, pač, ki nas silijo k iskanju svežih moči.