Švicarski elektrošok
Dočakali smo, da sta Belorusija in Španija skoraj enaki neznanki za ljubitelje košarke.
Da bodo kvalifikacije za naslednje košarkarsko SP tako oslabljene in skoraj neregularna farsa, lahko pripišemo trmi vodilnih mož FIBA in evrolige, ki ne postavljajo v ospredje vrednot košarke in so jim stvari ušle izpod nadzora. A morda niti ne gre za naključje.
Generalni sekretar FIBA Patrick Baumann je denimo priznal v intervjuju za špansko agencijo EFE: »Po OI 1992 se je začela stopnjevati košarkarska globalizacija, videli smo zmagoslavji Argentine na OI 2004 in Španije na SP 2006. Po letih sprememb pa so kolajne osvajale vedno ene in iste države. To je dobro zanje, ne pa za njihove tekmece. Zato smo morali poskrbeti za manjši 'elektrošok' z novim sistemom uvrščanja na tekmovanja. Toda zdaj je evroliga 'ugrabila' reprezentance, najbolj pa bo prizadeta Španija. Možnosti, da se ne bo uvrstila na SP 2019 in da se tako ne bo mogla potegovati za mesto na OI 2020, so zelo velike ...«
Po mnenju mnogih je bil elektrošok zaradi »dolgočasnega zmagovanja vedno istih moštev« že pravilo, po katerem lahko reprezentance naturalizirajo košarkarje, ki nimajo z njo nikakršne povezave. Pred tem je veljalo, da mora »posvojeni« igralec vsaj tri leta igrati v svoji novi košarkarski domovini; takšen primer je bila Slovenija z Arrielom McDonaldom. A ker se je FIBA bolj premišljeno lotila umetne uravnilovke z ameriškimi okrepitvami kot sistema, ki bi omogočil domačim košarkarjem igranje za svoje države, utegnemo kmalu dobiti nov svetovni košarkarski red. Velesile, ki imajo skoraj vse najboljše igralce v ligi NBA in evroligi, bodo morale nastopati v kvalifikacijah za EP in na novo dodanih bojih za uvrstitev na SP z drugokategorniki. Selekcije srednjega razreda bodo spremembo komajda občutile, slabše pa sploh ne.
V takšnih kaotičnih razmerah kar mrgoli paradoksov. Dočakali smo, da sta reprezentanci Belorusije in Španije, s katerima se bo Slovenija pomerila v petek in nedeljo, skoraj enaki neznanki za ljubitelje košarke. Slovensko moštvo, ki je bilo dolga leta obsojeno na prostovoljno zdesetkanost, pa bo podobno kot na letošnjem EP sicer pogrešalo kar nekaj kakovostnih mož, a bo še vedno med najmanj oslabljenimi. Vsaj v prvi etapi poti do Kitajske. Toda kaj bo prinesla prihodnost? Bo šefe sprtih združenj, ki so še vedno prepričani, da delajo v dobro košarke, le srečala pamet, ali bomo prišli tako daleč, da bo mundial povsem izgubil vrednost? Na kateri strani prekopa bo v prihodnji sezoni igral Luka Dončić, kje Zoran Dragić, Klemen Prepelič in drugi slovenski asi?
Po letošnjem zmagoslavju se je za Slovenijo vendarle veliko spremenilo. Če je bil doslej zanjo lep uspeh že uvrstitev na SP, bo kot evropski prvak morala začeti razmišljati še o kolajnah na najvišji globalni ravni. Zato moramo na preboj med 12 reprezentanc s stare celine, ki bodo igrale na naslednjem mundialu s kar 32 udeleženci, gledati s sproščeno mero optimizma in se ob njih smejati dogodkom okoli sebe. Tudi besedam generalnega sekretarja FIBA Europe Kamila Novaka, da bo odsotnost številnih zvezdnikov prinesla koristi, ker bodo lahko priložnost dobivali mladi košarkarji. Kot da ni izhodiščni smisel reprezentanc, da v njih igrajo najboljši!
Tako je, če Švicar in Čeh odločata o svetovni košarki.
Generalni sekretar FIBA Patrick Baumann je denimo priznal v intervjuju za špansko agencijo EFE: »Po OI 1992 se je začela stopnjevati košarkarska globalizacija, videli smo zmagoslavji Argentine na OI 2004 in Španije na SP 2006. Po letih sprememb pa so kolajne osvajale vedno ene in iste države. To je dobro zanje, ne pa za njihove tekmece. Zato smo morali poskrbeti za manjši 'elektrošok' z novim sistemom uvrščanja na tekmovanja. Toda zdaj je evroliga 'ugrabila' reprezentance, najbolj pa bo prizadeta Španija. Možnosti, da se ne bo uvrstila na SP 2019 in da se tako ne bo mogla potegovati za mesto na OI 2020, so zelo velike ...«
Po mnenju mnogih je bil elektrošok zaradi »dolgočasnega zmagovanja vedno istih moštev« že pravilo, po katerem lahko reprezentance naturalizirajo košarkarje, ki nimajo z njo nikakršne povezave. Pred tem je veljalo, da mora »posvojeni« igralec vsaj tri leta igrati v svoji novi košarkarski domovini; takšen primer je bila Slovenija z Arrielom McDonaldom. A ker se je FIBA bolj premišljeno lotila umetne uravnilovke z ameriškimi okrepitvami kot sistema, ki bi omogočil domačim košarkarjem igranje za svoje države, utegnemo kmalu dobiti nov svetovni košarkarski red. Velesile, ki imajo skoraj vse najboljše igralce v ligi NBA in evroligi, bodo morale nastopati v kvalifikacijah za EP in na novo dodanih bojih za uvrstitev na SP z drugokategorniki. Selekcije srednjega razreda bodo spremembo komajda občutile, slabše pa sploh ne.
V takšnih kaotičnih razmerah kar mrgoli paradoksov. Dočakali smo, da sta reprezentanci Belorusije in Španije, s katerima se bo Slovenija pomerila v petek in nedeljo, skoraj enaki neznanki za ljubitelje košarke. Slovensko moštvo, ki je bilo dolga leta obsojeno na prostovoljno zdesetkanost, pa bo podobno kot na letošnjem EP sicer pogrešalo kar nekaj kakovostnih mož, a bo še vedno med najmanj oslabljenimi. Vsaj v prvi etapi poti do Kitajske. Toda kaj bo prinesla prihodnost? Bo šefe sprtih združenj, ki so še vedno prepričani, da delajo v dobro košarke, le srečala pamet, ali bomo prišli tako daleč, da bo mundial povsem izgubil vrednost? Na kateri strani prekopa bo v prihodnji sezoni igral Luka Dončić, kje Zoran Dragić, Klemen Prepelič in drugi slovenski asi?
Po letošnjem zmagoslavju se je za Slovenijo vendarle veliko spremenilo. Če je bil doslej zanjo lep uspeh že uvrstitev na SP, bo kot evropski prvak morala začeti razmišljati še o kolajnah na najvišji globalni ravni. Zato moramo na preboj med 12 reprezentanc s stare celine, ki bodo igrale na naslednjem mundialu s kar 32 udeleženci, gledati s sproščeno mero optimizma in se ob njih smejati dogodkom okoli sebe. Tudi besedam generalnega sekretarja FIBA Europe Kamila Novaka, da bo odsotnost številnih zvezdnikov prinesla koristi, ker bodo lahko priložnost dobivali mladi košarkarji. Kot da ni izhodiščni smisel reprezentanc, da v njih igrajo najboljši!
Tako je, če Švicar in Čeh odločata o svetovni košarki.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji