Tudi Sabonis in Türkloglu zahtevata konec nesmisla
Ko je Sloveniji spodletel preboj na košarkarsko SP 2002, je igrala z elito, zdaj gledalci ugibajo, kdo so fantje, ki so izpadli.
Odpri galerijo
Heliosov krilni center Urban Durnik je z drugimi mladci priskočil na pomoč. FOTO: FIBA
Ljubljana – »Mednarodna zveza FIBA je sprejela nekaj pomembnih odločitev, ki bodo razburkale košarkarsko sceno. Odločila se je za prekinitev vseh stikov z ULEB ...« Zapis ni svež, objavili smo ga sredi EP 2001, že leto dni po ločitvi klubske elite na evroligo in suproligo. Toda hladna vojna se je odtlej celo stopnjevala, zdaj onemogoča tudi normalen potek kvalifikacij za reprezentančna tekmovanja, saj nihče ne premore dovolj dobre volje in modrosti, da bi presekal gordijski vozel.
Eurobasket v Turčiji je bil hkrati zadnji, na katerem se je Sloveniji ponesrečil poskus uvrstitve na SP. Takrat so se moštva uvrščala na mundial zgolj prek celinskih prvenstev, naša izbrana vrsta pa je bila daleč od vozovnice za Indianapolis, saj je izpadla že po treh tekmah s Španijo, Turčijo in Latvijo, s katerimi se meri tudi zdajšnja četa Rada Trifunovića. Razlika je vendarle očitna. Na SP je v tistih časih igralo zgolj 16 reprezentanc (prihodnje leto jih bo na Kitajskem kar 32) in le pet iz Evrope (odslej 12), moštva pa so lahko borila z vsemi najboljšimi aduti. Slovenija je v Ankari pogorela z Rašem Nesterovićem, Matjažem Smodišem, Sanijem Bečirovičem, Markom Miličem, Jako Lakovičem, Borisom Gorencem, Benom Udrihom, Arrielom McDonaldom in Markom Tuškom ter ni mogla iskati krivcev okoli sebe. Kvečjemu smo lahko obžalovali, da z njimi ni bilo Jureta Zdovca, Boštjana Nachbarja in Primoža Brezca, ki so bili med kandidati.
Med letošnjim poskusom preboja so se gledalci na tekmah v glavnem zabavali z ugibanjem, kdo so fantje, ki so morali vskočiti namesto lanskih zlatih junakov, in s stresanjem razočaranja na selektorja, ker moštvo skorajda čez noč ni več tako uspešno. Postalo pa je najlepša prispodoba vseh neumnosti zadnjih 17 let, s katerimi so se morale – resda v manjši meri – spopasti tudi druge reprezentance. Od »velikih" bo, kot kaže, brez SP ostala le še Hrvaška, ki pred zadnjim kvalifikacijskim ciklom zaostaja za dve zmagi za tretjeuvrščeno Poljsko, zato bo morala februarja ugnati Poljake z več kot petimi točkami razlike in upati, da bodo slednji doma klonili še proti Nizozemski. Nekateri, kot denimo Srbi, Turki, Črnogorci in Izraelci, pa so v petem ciklu s skrajnimi močmi priklicali evroligaške okrepitve, a za veliko ceno. Njihovi asi so morali v petih dneh odigrati tri tekme in večkrat prekrižariti staro celino.
Zato se pozivi k razumnemu dogovoru na košarkarskih vrhovih ali k spremembi tekmovalnega ustroja vse bolj stopnjujejo. Po predsedniku litovske zveze Arvydasu Sabonisu, ki je nov sistem kvalifikacij ocenil za potrato denarja brez prave športne vsebine, se je oglasil še njegov turški kolega Hidayet Türkloglu: »Naši najboljši košarkarji igrajo v evroligi in ligi NBA in se med klubsko sezono ne smejo pridružiti reprezentanci. To vpliva na prodajo vstopnic in nezadovoljstvo naših pokroviteljev.« Litovci in Turki so si vendarle nekako že zagotovili pot na SP, poleg njih iz Evrope še Francozi, Španci, Čehi, Grki in Nemci. Seznam 18 uvrščenih zaokrožajo Argentina, Kanada, Venezuela in ZDA v ameriških kvalifikacijah, Angola, Nigerija in Tunizija v Afriki, Kitajska, Avstralija, Južna Koreja in Nova Zelandija iz Azije in Ocenije, na voljo pa je še 14 prostih mest. Največ v Evropi (5), kolikor jih je leta 2002 skupno prispevala med elito.
Eurobasket v Turčiji je bil hkrati zadnji, na katerem se je Sloveniji ponesrečil poskus uvrstitve na SP. Takrat so se moštva uvrščala na mundial zgolj prek celinskih prvenstev, naša izbrana vrsta pa je bila daleč od vozovnice za Indianapolis, saj je izpadla že po treh tekmah s Španijo, Turčijo in Latvijo, s katerimi se meri tudi zdajšnja četa Rada Trifunovića. Razlika je vendarle očitna. Na SP je v tistih časih igralo zgolj 16 reprezentanc (prihodnje leto jih bo na Kitajskem kar 32) in le pet iz Evrope (odslej 12), moštva pa so lahko borila z vsemi najboljšimi aduti. Slovenija je v Ankari pogorela z Rašem Nesterovićem, Matjažem Smodišem, Sanijem Bečirovičem, Markom Miličem, Jako Lakovičem, Borisom Gorencem, Benom Udrihom, Arrielom McDonaldom in Markom Tuškom ter ni mogla iskati krivcev okoli sebe. Kvečjemu smo lahko obžalovali, da z njimi ni bilo Jureta Zdovca, Boštjana Nachbarja in Primoža Brezca, ki so bili med kandidati.
Hrvati visijo na nitki
Med letošnjim poskusom preboja so se gledalci na tekmah v glavnem zabavali z ugibanjem, kdo so fantje, ki so morali vskočiti namesto lanskih zlatih junakov, in s stresanjem razočaranja na selektorja, ker moštvo skorajda čez noč ni več tako uspešno. Postalo pa je najlepša prispodoba vseh neumnosti zadnjih 17 let, s katerimi so se morale – resda v manjši meri – spopasti tudi druge reprezentance. Od »velikih" bo, kot kaže, brez SP ostala le še Hrvaška, ki pred zadnjim kvalifikacijskim ciklom zaostaja za dve zmagi za tretjeuvrščeno Poljsko, zato bo morala februarja ugnati Poljake z več kot petimi točkami razlike in upati, da bodo slednji doma klonili še proti Nizozemski. Nekateri, kot denimo Srbi, Turki, Črnogorci in Izraelci, pa so v petem ciklu s skrajnimi močmi priklicali evroligaške okrepitve, a za veliko ceno. Njihovi asi so morali v petih dneh odigrati tri tekme in večkrat prekrižariti staro celino.
Zato se pozivi k razumnemu dogovoru na košarkarskih vrhovih ali k spremembi tekmovalnega ustroja vse bolj stopnjujejo. Po predsedniku litovske zveze Arvydasu Sabonisu, ki je nov sistem kvalifikacij ocenil za potrato denarja brez prave športne vsebine, se je oglasil še njegov turški kolega Hidayet Türkloglu: »Naši najboljši košarkarji igrajo v evroligi in ligi NBA in se med klubsko sezono ne smejo pridružiti reprezentanci. To vpliva na prodajo vstopnic in nezadovoljstvo naših pokroviteljev.« Litovci in Turki so si vendarle nekako že zagotovili pot na SP, poleg njih iz Evrope še Francozi, Španci, Čehi, Grki in Nemci. Seznam 18 uvrščenih zaokrožajo Argentina, Kanada, Venezuela in ZDA v ameriških kvalifikacijah, Angola, Nigerija in Tunizija v Afriki, Kitajska, Avstralija, Južna Koreja in Nova Zelandija iz Azije in Ocenije, na voljo pa je še 14 prostih mest. Največ v Evropi (5), kolikor jih je leta 2002 skupno prispevala med elito.
