Ugoden ali usoden razplet za Olimpijo?

Ljubljana – Zaporedna domača poraza proti moštvom z dna lige ABA, Karpoš Sokolom in MZT, ter slaba igra proti Šenčurju GGD v DP so razburkali vzdušje med Olimpijinimi košarkarji in njihovimi šefi, ki se morajo povrhu otepati nevarnosti stečaja. Je dogajanje na igrišču povezano z negotovostjo zunaj njega? Odgovarja direktor kluba Matevž Zupančič. 

»Naši košarkarji spremljajo medije, vendar sem prepričan, da razmere v klubu ne vplivajo na rezultatsko krizo. Njihova glavna skrb sta igrišče in bančni račun, na obeh pa je vse urejeno. S trenerji in medicinskim osebjem ugotavljamo, da je moštvo zaradi kadrovskih omejitev preprosto utrujeno. Odigralo je že 46 tekem v sezoni – v glavnem zelo zahtevnih –, prav toliko kot zasedbe v ligi NBA, medtem ko imajo Šenčurjani, s katerimi smo se pomerili prejšnji teden, v nogah 17 dvobojev v slovenski ligi in še šest v pokalu Spar,« je po nedeljskem visokem porazu z MZT (72:91) razmišljal Zupančič in potrdil, da položaj trenerja Gašperja Okorna ostaja trden. Kako torej presekati gordijski vozel?

»Če se pošalim, bi najbolj potrebovali dva tedna kolektivnega dopusta, kar pa seveda ni možno. Zelo prav bi nam prišel tudi kakšen dodaten košarkar, a ga zaradi dolgov in blokade FIBA niti ne bi mogli registrirati. Tako smo omejeni na tri nosilce igre, in če eden nima svojega dne, smo v težavah. Proti Zlatorogu in Šenčurju GGD smo nekako nadomestili visoka zaostanka, v ligi ABA pa to ni mogoče. Ni še čas za paniko, za pomembne odločitve pa vsekakor, zato so se v zadnjem tednu zganili naši pokrovitelji, toda preproste rešitve brez povečanih prilivov ni na vidiku,« je ocenil direktor zmajev.

Vse se torej vrti okoli finančne stiske Uniona Olimpije, ki traja že poldrugo desetletje, tokrat pa bo kmalu dobila razplet, ugodnega ali celo usodnega. V kratkem, morda že ta teden, namreč lahko pričakujemo odločitev sodišča, da je vloga kluba za poenostavljeno prisilno poravnavo dolgov zavrnjena. To bi v praksi pomenilo, da bi se vrnil na stanje s 7. julija lani in da bi vse izvršbe upnikov znova neposredno bremenile njegov račun.

»Če smo lahko doslej redno plačevali igralce in dokazali, da je možno s 350.000 evrov letnega proračuna za njihove zaslužke zelo solidno igrati v evropskem pokalu in ligi ABA, bi lahko hitro zašli v težave. To bi bilo že kar ironično, saj imamo najcenejše moštvo v regionalnem prvenstvu in tudi v sodobni zgodovini našega kluba. Še pred nekaj leti je imel na voljo tudi dva milijona evrov za košarkarje. Za primerjavo: Antabia Waller pri Mornarju zasluži 250.000 €, MZT pa si lahko privošči, da menjava trenerja in ne ravno poceni tuje okrepitve kot srajce,« je razmere orisal Zupančič in dodal, da je na potezi svet pokroviteljev pod vodstvom nekdanjega Olimpijinega predsednika Jožeta Mermala, sicer prvega moža BTC. Ob njem sta najdejavnejša generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervič in ljubljanski župan Zoran Janković.

»Naš dolg je še vedno 1,9 milijona evrov, saj se v tekoči sezoni ni povečal niti za evro. Razumem zadrego vseh, ki nam želijo pomagati, in pomisleke možnih vlagateljev, ki jih ne zanimajo okostnjaki iz preteklosti. Toda najbolj nesmiselno bi bilo zavreči dosedanji trud, saj se je naš primanjkljaj vendarle zmanjšal za 3,6 milijona. Ker so se v tem času vložki pokroviteljev korenito zmanjšali, tudi po 30 odstotkov na leto, nam je uspelo z vsesplošnim varčevanjem, pocenitvijo moštva in 800.000 evri odškodnin za Arona Baynesa, Jako Blažiča, Klemna Prepeliča, Alena Omića, Emirja Sulejmanovića in Vlatka Čančarja, Menim, da so zdaj možni trije scenariji. Po prvem bi poravnali veljavne izvršbe in se dogovorili z drugimi upniki za zamik plačila, da bi lahko normalno končali sezono ter si morebiti omislili kakšno okrepitev. Druga možnost je, da bi ostali v takšni zasedbi, a počasi nadaljevali sanacijo, tretja opcija pa je črna in si je ne želimo. Sezono pa bomo speljali zlepa ali zgrda,« je zagotovil Zupančič.

Za konec se je strinjal, da bi glede na slabo stanje celotnega športa v Ljubljani potrebovali sistemsko rešitev. Ob nenehnem krpanju brez vizije in vlečenju vsevprek vsak v svojo smer bodo dvorane in igrišča dokončno opustela. Je glavno mesto Slovenije res najbolj nesrečen in reven kraj v regiji?