V ABA brez podpore in ambicij

Kot življenjski eliksir je za slovensko klubsko košarko delovala zmaga Krke v drugi ligi ABA, v kateri je v srbskem Čačku povrhu premagala kar tekmeca iz domačih logov Sixt Primorsko. Z nekaj privoščljivosti, srbskim napihnjenim košarkarskim bogovom so znova dali lek­cijo slovenski.

Navdušenju, če ga je bilo vsaj kanček, in je tudi prav, da ga je bilo, po prespani noči vedno sledi realnejši pogled v prihodnost in kaj sploh prinaša naslov najboljšega v drugem kakovostnem razredu košarke na območju nekdanje Jugoslavije. Po klubskem razsulu in padcu v drugo ligo, potem ko si je tekmovanje v najmočnejši ligi ABA zaslužila le Petrol Olimpija, je bil slovenski uspeh v osrčju druge najboljše košarkarske države na stari celini pomemben iz tekmovalnega zornega kota. Pomenil je, da bo v naslednji sezoni med najboljšimi igralo še eno slovensko moštvo. S kančkom zgodovinskega poznavanja razmerij sil pa je v skladu s stanjem klubske košarke na območju nekdanje Jugoslavije. Ta v evropskih razmerah nima kdove kak­šnega vpliva, dokler je edino moštvo v najmočnejši evroligi Crvena zvezda, drugi pa celo v ligah FIBA igrajo povprečne vloge. Pred razpadom Jugoslavije je imela košarka takšno kakovost, da bi v evroligi lahko igrali trije, štirje klubi – brez Olimpije.

Novo novomeško košarkarsko poglavje kljub vsemu sproža precej pomislekov. Največja med njima nista toliko povezana s športno vsebino, ki jo očitno pišejo kar solidno usposobljeni funkcionarji in neposredni proizvajalci na čelu s trenerjem, domačinom (to je morda največ­ja zmaga) Simonom Petrovom, marveč s pokroviteljem in okoljem. Oziroma njunim razumevanjem vrhunskosti in ambicioznosti.

Sta farmacevtski velikan Krka, ki je pred tedni razkril, da ima za seboj rekordno poslovno leto s čistim dobičkom 152,6 milijona evrov, in Mestna občina Novo mesto pripravljena slediti novemu vzponu paradnega športnega kolektiva Dolenjske (naj mi kolesarska Adria Mobil ne zameri)?

Nikakršnega dvoma ni o tem, da ima Novo mesto s svojimi uspešnimi podjetji kapitalsko moč, kot jo ima malokatero mesto klubov v ABA ligi. Še bolj v prid športnemu izzivu govorijo razmere v košarki in športu nasploh na zahodnem Balkanu – da lahko slovenski klubi pod okriljem gospodarskih velikanov spet krepko mešajo štrene tekmecem z juga, ne da bi ogrožali poslovanje. Kvečjemu bi si Krka lahko za malo denarja še izboljšala sloves blagovne znamke in se še bolj utrdila na tem območju.

Hipoteza o možnosti oblikovanja šport­ne regijske uspešnice žal pade tisti trenutek, ko se soočiš z realnostjo. Ta pa je, da bo telovadnica in ne dvorana še vsaj nekaj let dom košarkarjev, da je šport­ni park Portoval privlačen le od daleč in nefunkcionalen, da tako rekoč ni mogoče slišati in videti junakov, ki bi si drznili upati več. Skratka, gospodarstvo in mestna politika sta razvoju prižgala rdečo luč.

Pa še: Novo mesto je košarkarsko neentono. V 3. ligi je vodilno moštvo Žoltasti Troti, ki je športni in predvsem ideološki tekmec Krke. Ima vse več privržencev in pri njem deluje največja novomeška košarkarska legenda Matjaž Smodiš.