V skupni družbi uživata kot majhna otroka

Sovjetska zveza in Jugoslavija nista več osamljeni vladarici evropske košarkarske zgodovine, saj se jima je pridružil sedanji španski rod. Pau Gasol in Juan Carlos Navarro sta v zadnjih petnajstih letih osvojila številne lovorike in kolajne, ostala sta zgolj brez zlatega olimpijskega odličja.

Resda leta 1999 še nista bila v članski reprezentanci, toda tedaj se je začel izvrsten španski niz na evropskih prvenstvih. Alberto Herreros, Ivan Corrales, Alberto Angulo in Alfonso Reyes so z ostalo špansko druščino prišli v finale in v izbrano vrsto vnesli prepričanje, da lahko tudi Španci posežejo med najboljše. Že pred tem so v španskih klubih pošteno zavihali rokave in daleč od pozornosti javnosti vzgojili nepozaben rod vrhunskih košarkarjev. Prav istega leta 1999 je španska mladinska reprezentanca slavila na svetovnem prvenstvu, najbolj so blesteli Pau Gasol, Juan Carlos Navarro, Raul Lopez, Felipe Reyes, Berni Rodriguez, Carlos Cabezas …

Trenerji in igralci večkrat poudarijo, da je v karieri vsakega športnika najtežji preskok iz mladinske v člansko kategorijo, toda zlati španski rod teh težav ni imel. Bil je predober in tudi preštevilčen, zato so se mladi fantje družno spodbujali (in tekmovali), da bodo čim boljši tudi v profesionalni karieri. Gasol, Navarro, Lopez in F. Reyes so bili del članske reprezentance leta 2001 na svojem prvem evropskem prvenstvu, njihov začetni nasprotnik je bila ravno Slovenija. Gasol je tedaj prispeval dvanajst točk, Španija pa je premagala slovensko reprezentanco s 85:61 in poskrbela za najvišji slovenski poraz na evropskih prvenstvih.

Španci so kasneje na tem prvenstvu osvojili bronasto odličje, Pau Gasol in Juan Carlos Navarro pa sta tudi v naslednjih petnajstih letih serijsko osvajala odličja z državno reprezentanco. Na evropskih prvenstvih imata vse možne kolajne, leta 2006 sta bila svetovna prvaka, dvakrat sta zaigrala v finalu olimpijskih iger, toda tam nista imela dovolj moči, da bi strla ameriško selekcijo.

Čaka ju zadnji ples

Kot po pravilu sta se skoraj vedno odzvala klicu domovine. Čeprav sta velika zvezdnika v svojih klubih in sta hitro obogatila svoj bančni račun, sta vedno našla dovolj motiva tudi za delovno reprezentančno poletje. Za poroke in medene tedne je bil čas kdaj drugič, pa tudi utrujenost ni bila prevelika, prav tako so vsi njuni družinski člani razumeli, da je igranje v reprezentanci čast ne samo za igralca, ampak celotno družino.

Za redke izjeme so bile zaslužne poškodbe, a Pau Gasol je vseeno našel čas, da je prišel na prizorišče tekmovanja in spodbujal svoje prijatelje. Leta 2010 na svetovnem prvenstvu v Turčiji je bil denimo strokovni komentator za špansko televizijo, prav tako je tri leta kasneje prišel na eurobasket v Ljubljano, toda spretno se je izognil vsem novinarskim mikrofonom. Iznajdljiv zna biti tudi Navarro, saj se je večkrat v dolgoletni karieri izmuznil tujim novinarjem, češ da ne zna angleščine (pa čeprav je vmes igral v ligi NBA), tistim, ki so ga ogovorili v španščini, pa je prijazno odgovoril, da ga na avtobusu ali v hotelu že čakajo soigralci.

Bolj zgovorna sta za domače novinarje, a teh je v Španiji toliko, da imata že z njimi vrh glave dela. Navarro je pred letošnjim evropskim prvenstvom napovedal reprezentančno slovo. Gasol tega še ni storil, toda boljši poznavalci španskega košarkarskega dogajanja so prepričani, da bo skupaj z Navarrom v Istanbulu zaplesal na zadnjem plesu. Nič lepšega ne bi bilo, če bi v slovo pomahala objeta in z novim odličjem okoli vratu, pri čemer verjetno ne bi manjkale niti solze. Njune in navijaške.

Postal španski rekorder

Gasol in Navarro sta se do obisti spoznala že kot najstnika v mlajših kategorijah Barcelone in španske reprezentance. Oba sta letnik 1980, med njima je manj kot mesec dni starostne razlike, Navarro je rojen 13. junija, Gasol 6. julija. Ravno Pau naj bi prepričal Juana Carlosa, da se odzove državnemu klicu tudi to poletje, čeprav ima za seboj klavrno klubsko sezono. Zaradi zdravstvenih težav je igral malo, še takrat, ko je, pa se je mučil. V španski ligi je denimo igral na 16 od 34 tekem, v evroligi 16 od 30. V reprezentanci bo njegova vloga drugačna, skoraj očetovska, toda tu in tam bo stisnil zobe, da pokaže, kdo je prava La Bomba.

Če ne zaradi drugega, je bil Navarro za svoj letošnji trud že nagrajen, saj je postal košarkar z največ nastopi v španski reprezentanci. Proti Venezueli je oblekel španski dres na 240. tekmi v karieri, s čimer je prehitel dosedanjega rekorderja Juana Antonia San Epifania (Epi), v osemdesetih in devetdesetih letih junaka Barcelone. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi Gasol ter nagovoril Navarra v družbi žene in dveh hčerk. »Čestitam ti, si velik šampion in velik prijatelj. Zaslužiš si vse, kar si dosegel. Skupaj sva preživela dolga leta, a še vedno uživam v vsakem skupnem trenutku kot majhen otrok. Zgled si lahko vsem nam, zares si prava bomba,« je bil čustven Pau Gasol.

Kljub temu je jasno, da bo španski uspeh na evropskem prvenstvu pogojen predvsem z igrami obeh bratov Gasol, kajti poleg Pauja je pod košem zelo dominanten tudi njegov mlajši brat Marc. Pau Gasol se za razliko od Navarra precej bolje bojuje z davkom staranja, saj je ima dovolj moči, da še naprej vztraja v ligi NBA. »Hočemo čim dlje, čeprav imamo tokrat precej spremenjeno moštvo s številnimi novimi obrazi, nekateri starejši pa imajo drugačno vlogo. Največ dela smo zato namenili uigravanju moštva in povezovanju vseh igralcev v celoto,« je razložil Pau Gasol, ki na evropsko prvenstvo odhaja kot branilec naslov in najboljši igralec prejšnjega EP.