V Stožicah kot v zlatih tivolskih časih
Petrol Olimpija drevi z dvakratnim evropskim prvakom Virtusom iz Bologne
Odpri galerijo
Tako je bilo nekoč: Beno Udrih (v zelenem) v Olimpijinem dresu, Sani Bečirovič (z žogo) in Emanuel Ginobili v Kindejevem. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Ljubljana – Nostalgikov je tudi letos na stožiških tribunah več kot častilcev sodobnih predstav Petrola Olimpije. Med zlatimi spomini prevladujeta Lozana 1994 in Rim 1997, tik pod vrhom pa so že dvoboji s Kinderjem iz Bologne. Dvakratni prvaki evrolige bodo drevi ob 20.30 znova gostovali v Ljubljani in pod matičnim imenom Virtus odigrali dvoboj 3. kola Fibine lige prvakov, ki bi lahko presegel okvire soočenja padlih velikanov.
Slike iz Tivolija so še žive. Kako je Kinder dva meseca pred prvim vzponom na evropski prestol leta 1998 zapustil Ljubljano na kolenih, čeprav so zanj igrali Predrag Danilović, Zoran Savić, Antoine Rigaudeau, Hugo Sconochini, Alessandro Abbio in naš Rašo Nesterović. Še bolj sveži in močnejši so vtisi z dvobojev četrtfinala 2001. Bolonjčani so bili takrat dvakrat uspešnejši, a s skupno prednostjo treh točk. Golobradi Sani Bečirovič, Beno Udrih, Primož Brezec in Jiri Welsch bi skoraj preprečili pohod zvezdniške zasedbe, v kateri so blesteli Emanuel Ginobili, David Andersen, Rashard Griffith, Marko Jarić in Matjaž Smodiš. Kdo ve, kje bi se ustavila takratna Olimpija, če ne bi čudežni Ginobili na obeh tekmah stopil v ospredje z odločilnimi koši, vemo pa, da je Kinder nekaj tednov pozneje drugič osvojil lovoriko po finalu s Tau Vitorio.
Nadaljevanje zgodbe je manj prijetno. Olimpijino plat (žal) dobro poznamo, nekoliko slabše se spomnimo, da so 15-kratnega italijanskega šampiona, pri katerem so igrali tudi Jure Zdovc, Bečirovič, Marko Milič in Mirza Begić, leta 2003 administrativno potisnili v drugo ligo zaradi finančnih težav in dolgov do košarkarjev, ki jih s tožbo prvi razgalil Bečirovič. Bolonjčani so se dve leti pozneje vrnili med prvoligaše, a niso več osvojili državnega naslova. Še več: pred dvema letoma so znova izpadli (tokrat na igrišču in za eno sezono) in zdaj poskušajo spisati nova uspešna poglavja.
Lani so bili deveti v DP, v prvih treh kolih nove sezone so izgubili le z evroligašem Milanom, v ligi prvakov pa so začeli zelo obetavno, z domačima zmagama nad Neptunasom s 83:78 in Ostendejem z 89:80. Med košarkarji trenerja Stefana Sacripantija so izstopali branilec Kevin Punter (povp. 19 točk), ki se je lani pomeril z Olimpijo v dresu Rose Radoma in v dveh tekmah zbral 41 točk, krilo Amath M'Baye (11,5) in center Brian Qvale (11), ki je pred tremi leti dosegel v Stožicah 21 točk kot član Oldenburga. Med italijanskimi igralci pa je najbolj znan dolgoletni reprezentant Pietro Aradori.
»Virtus je na evropski sceni prikazal dve zelo dobri predstavi. Njegovi košarkarji so izkušeni in zelo čvrsti, po moji oceni pa tudi eni od favoritov za osvojitev prvega mesta v naši skupini. Toda storili bomo vse, da v Ljubljani ne bodo nadaljevali niza,« napoveduje Olimpijin trener Zoran Martič, ki se zaveda glavnih težav svojega moštva: v nedeljo je proti Hopsom prejelo kar 95 točk, pred tem proti Promitheasu in Megi Bemaxu skupaj izgubilo 46 žog, na vseh treh tekmah pa tekmecem omogočilo kar 55 napadalnih skokov.
Slike iz Tivolija so še žive. Kako je Kinder dva meseca pred prvim vzponom na evropski prestol leta 1998 zapustil Ljubljano na kolenih, čeprav so zanj igrali Predrag Danilović, Zoran Savić, Antoine Rigaudeau, Hugo Sconochini, Alessandro Abbio in naš Rašo Nesterović. Še bolj sveži in močnejši so vtisi z dvobojev četrtfinala 2001. Bolonjčani so bili takrat dvakrat uspešnejši, a s skupno prednostjo treh točk. Golobradi Sani Bečirovič, Beno Udrih, Primož Brezec in Jiri Welsch bi skoraj preprečili pohod zvezdniške zasedbe, v kateri so blesteli Emanuel Ginobili, David Andersen, Rashard Griffith, Marko Jarić in Matjaž Smodiš. Kdo ve, kje bi se ustavila takratna Olimpija, če ne bi čudežni Ginobili na obeh tekmah stopil v ospredje z odločilnimi koši, vemo pa, da je Kinder nekaj tednov pozneje drugič osvojil lovoriko po finalu s Tau Vitorio.
Nadaljevanje zgodbe je manj prijetno. Olimpijino plat (žal) dobro poznamo, nekoliko slabše se spomnimo, da so 15-kratnega italijanskega šampiona, pri katerem so igrali tudi Jure Zdovc, Bečirovič, Marko Milič in Mirza Begić, leta 2003 administrativno potisnili v drugo ligo zaradi finančnih težav in dolgov do košarkarjev, ki jih s tožbo prvi razgalil Bečirovič. Bolonjčani so se dve leti pozneje vrnili med prvoligaše, a niso več osvojili državnega naslova. Še več: pred dvema letoma so znova izpadli (tokrat na igrišču in za eno sezono) in zdaj poskušajo spisati nova uspešna poglavja.
Težava: skok in nezbranost
Lani so bili deveti v DP, v prvih treh kolih nove sezone so izgubili le z evroligašem Milanom, v ligi prvakov pa so začeli zelo obetavno, z domačima zmagama nad Neptunasom s 83:78 in Ostendejem z 89:80. Med košarkarji trenerja Stefana Sacripantija so izstopali branilec Kevin Punter (povp. 19 točk), ki se je lani pomeril z Olimpijo v dresu Rose Radoma in v dveh tekmah zbral 41 točk, krilo Amath M'Baye (11,5) in center Brian Qvale (11), ki je pred tremi leti dosegel v Stožicah 21 točk kot član Oldenburga. Med italijanskimi igralci pa je najbolj znan dolgoletni reprezentant Pietro Aradori.
»Virtus je na evropski sceni prikazal dve zelo dobri predstavi. Njegovi košarkarji so izkušeni in zelo čvrsti, po moji oceni pa tudi eni od favoritov za osvojitev prvega mesta v naši skupini. Toda storili bomo vse, da v Ljubljani ne bodo nadaljevali niza,« napoveduje Olimpijin trener Zoran Martič, ki se zaveda glavnih težav svojega moštva: v nedeljo je proti Hopsom prejelo kar 95 točk, pred tem proti Promitheasu in Megi Bemaxu skupaj izgubilo 46 žog, na vseh treh tekmah pa tekmecem omogočilo kar 55 napadalnih skokov.
