Vlatko Čančar potrpežljivo čaka, Goran Dragić bo lahko izbiral
Po nadaljevanju lige NBA že prvi dvoboj »slovenskih« moštev, Miami in Denver sta visoko na lestvicah, vendar ne brez skrbi.
Odpri galerijo
Goranu Dragiću bi po svoje ustrezal dvoboj z Indiano v uvodnem krogu končnice. FOTO: AFP
Za ljubitelje košarke pri nas ni dvoma: edini pravi »slovenski derbiji« v ligi NBA so dvoboji med košarkarji Miamija in Dallasa. V tej sezoni se lahko zasedbi Gorana Dragića in Luke Dončića srečata le še v finalu, saj sta že odigrali obe medsebojni tekmi v rednem delu prvenstva. Tako kot lani je bila obakrat uspešnejša floridska Vročica, ki jo v prvem uradnem nastopu po vrnitvi na igrišča čaka drugi tekmec s slovenskim pridihom – Denver.
Vlatko Čančar se kot drugi slovenski reprezentant v zgodovini moštva iz Kolorada (Anthony Randolph je nosil njegov dres v letih 2012-14) še ni naigral v elitni ameriški ligi. V svoji krstni sezoni je dobil priložnost na 14 tekmah od skupno 65, kolikor jih je odigral Denver, le trikrat pa je prebil na parketu več kot dve minuti; dvakrat po pet minut in enkrat 17. Njegovo povprečje je 1,2 točke s 40-odstotnim metom iz igre, 0,7 skoka in 0,2 asistence in malo verjetno je, da ga bo lahko popravil.
V treh pripravljalnih nastopih, v katerih je njegova zasedba ugnala Washington ter izgubila z New Orleansom in Orlandom, 23-letni Koprčan ni dobil priložnosti za dokazovanje, pri Denverju pa imajo resne načrte tudi za preostalih osem ligaških tekem. V njih želijo vsaj ubraniti trenutno tretje mesto v zahodni konferenci, po možnosti pa prehiteti drugouvrščene LA Clippers, ki so doslej zbrali le eno zmago več. S tem bi si priigrali lepo izhodišče pred končnico, ki jim doslej ni prinašala pretiranega veselja. Lani so kot drugi nosilci zahoda izpadli v drugem krogu proti Portlandu, največji uspeh kluba pa je preboj v zahodni finale 2008/09.
Košarkarji Miamija imajo bogatejšo zgodovino, saj so trikrat (v letih 2006, 2012 in 2013) osvojili naslov prvaka ter še dvakrat igrali v velikem finalu. Zadnja leta pa jim niso bila ravno naklonjena, zato se po lanskem gladkem izpadu s Philadelphio v prvem krogu ne morejo sproščeno prepustiti zadovoljstvu ob trenutnem četrtem mestu v vzhodni konferenci s 63,1-odstotnim razmerjem zmag in porazov, najboljšim v zadnjih šestih letih. Znašli so se celo v zanimivi skušnjavi, da bi lahko izbirali tekmeca za uvodni izločilni dvoboj.
V zadnjih osmih nastopih pred končnico se bodo kar dvakrat pomerili z Indiano, ki je tik za njimi. In če bi obakrat izgubili, bi bistveno povečali možnosti, da bi se z njo udarili v prvem krogu, in ne s trenutno šesto Philadelphio, s katero imajo slabe izkušnje. Indiana za nameček verjetno ne bo mogla računati na udeleženca letošnje tekme All-Star NBA Domantasa Sabonisa, najmlajšega od treh sinov litovske legende Arvydasa Sabonisa, ki je zaradi načetega stopala že zapustil »mehurček« v Orlandu. Branilec Victor Oladipo pa je po operaciji strgane kite v stegenski mišici daleč od forme iz prejšnjih let, ko je bil prvi strelec Indiane ter udeleženec spektakla vseh zvezd 2018 in 2019.
Med »izbiranjem« ugodnejše ovire pri Miamiju proučujejo vtise z ogrevalnih tekem. Eno od najzanimivejših vprašanj je nadaljnja vloga Gorana Dragića, ki je ob zmagi nad Sacramentom šele drugič v sezoni zaigral v začetni peterki, ob porazih proti Utahu in Memphisu pa znova prepustil mesto Kendricku Nunnu. Na Floridi priznavajo, da je slovenski as boljši branilec, a da se jim pri seštevanju koristi za moštvo vendarle bolj splača, če v igro vstopa s klopi za rezervne košarkarje. S svojimi bogatimi izkušnjami in veščinami, ki presegajo vlogo klasičnega organizatorja, zna pač mojstrsko usmerjati drugo peterko Vročice in po potrebi učinkovito polniti tekmečev koš.
Ne nazadnje je s povprečjem 16,1 točke tretji najboljši strelec moštva za Jimmyjem Butlerjem (20,2) in Bamom Adebayom (16,2), s 5,1 asistence pa drugi podajalec za Butlerjem. In ker ob vstopu v igro nemudoma »ogrevalno« deluje na soigralce, velja za nekakšno mikrovalovno pečico Miamija.
Vlatko Čančar se kot drugi slovenski reprezentant v zgodovini moštva iz Kolorada (Anthony Randolph je nosil njegov dres v letih 2012-14) še ni naigral v elitni ameriški ligi. V svoji krstni sezoni je dobil priložnost na 14 tekmah od skupno 65, kolikor jih je odigral Denver, le trikrat pa je prebil na parketu več kot dve minuti; dvakrat po pet minut in enkrat 17. Njegovo povprečje je 1,2 točke s 40-odstotnim metom iz igre, 0,7 skoka in 0,2 asistence in malo verjetno je, da ga bo lahko popravil.
Zanimiva skušnjava
V treh pripravljalnih nastopih, v katerih je njegova zasedba ugnala Washington ter izgubila z New Orleansom in Orlandom, 23-letni Koprčan ni dobil priložnosti za dokazovanje, pri Denverju pa imajo resne načrte tudi za preostalih osem ligaških tekem. V njih želijo vsaj ubraniti trenutno tretje mesto v zahodni konferenci, po možnosti pa prehiteti drugouvrščene LA Clippers, ki so doslej zbrali le eno zmago več. S tem bi si priigrali lepo izhodišče pred končnico, ki jim doslej ni prinašala pretiranega veselja. Lani so kot drugi nosilci zahoda izpadli v drugem krogu proti Portlandu, največji uspeh kluba pa je preboj v zahodni finale 2008/09.
Košarkarji Miamija imajo bogatejšo zgodovino, saj so trikrat (v letih 2006, 2012 in 2013) osvojili naslov prvaka ter še dvakrat igrali v velikem finalu. Zadnja leta pa jim niso bila ravno naklonjena, zato se po lanskem gladkem izpadu s Philadelphio v prvem krogu ne morejo sproščeno prepustiti zadovoljstvu ob trenutnem četrtem mestu v vzhodni konferenci s 63,1-odstotnim razmerjem zmag in porazov, najboljšim v zadnjih šestih letih. Znašli so se celo v zanimivi skušnjavi, da bi lahko izbirali tekmeca za uvodni izločilni dvoboj.
Mikrovalovna pečica Vročice
V zadnjih osmih nastopih pred končnico se bodo kar dvakrat pomerili z Indiano, ki je tik za njimi. In če bi obakrat izgubili, bi bistveno povečali možnosti, da bi se z njo udarili v prvem krogu, in ne s trenutno šesto Philadelphio, s katero imajo slabe izkušnje. Indiana za nameček verjetno ne bo mogla računati na udeleženca letošnje tekme All-Star NBA Domantasa Sabonisa, najmlajšega od treh sinov litovske legende Arvydasa Sabonisa, ki je zaradi načetega stopala že zapustil »mehurček« v Orlandu. Branilec Victor Oladipo pa je po operaciji strgane kite v stegenski mišici daleč od forme iz prejšnjih let, ko je bil prvi strelec Indiane ter udeleženec spektakla vseh zvezd 2018 in 2019.
Med »izbiranjem« ugodnejše ovire pri Miamiju proučujejo vtise z ogrevalnih tekem. Eno od najzanimivejših vprašanj je nadaljnja vloga Gorana Dragića, ki je ob zmagi nad Sacramentom šele drugič v sezoni zaigral v začetni peterki, ob porazih proti Utahu in Memphisu pa znova prepustil mesto Kendricku Nunnu. Na Floridi priznavajo, da je slovenski as boljši branilec, a da se jim pri seštevanju koristi za moštvo vendarle bolj splača, če v igro vstopa s klopi za rezervne košarkarje. S svojimi bogatimi izkušnjami in veščinami, ki presegajo vlogo klasičnega organizatorja, zna pač mojstrsko usmerjati drugo peterko Vročice in po potrebi učinkovito polniti tekmečev koš.
Ne nazadnje je s povprečjem 16,1 točke tretji najboljši strelec moštva za Jimmyjem Butlerjem (20,2) in Bamom Adebayom (16,2), s 5,1 asistence pa drugi podajalec za Butlerjem. In ker ob vstopu v igro nemudoma »ogrevalno« deluje na soigralce, velja za nekakšno mikrovalovno pečico Miamija.
