Zlata jama za klube, glavobol za proizvajalce opreme

Prodaja športnih copat je v upadu, a gre še vedno za najpomembnejši artikel enega največjih svetovnih športov.

 

Objavljeno
23. avgust 2017 15.33
Jan Bratanič
Jan Bratanič
Kljub temu, da se košarkarski copati prodajajo vse slabše, je košarka še vedno čvrsto zasidrana med najbolj priljubljenimi športnimi panogami na svetu, medtem ko so glavni zvezdniki vsako leto med najbolje plačanimi športniki.

Sodniki v ameriški košarkarski ligi NBA imajo, odvisno od izkušenj, med 150.000 in 550.000 dolarji letne plače. Ob vsako leto bogatejši pogodbi o televizijskih pravicah si lahko obetajo celo povišico, česar ne bi mogli reči za njihove posnemovalce v trgovinah Foot Locker.

Kupci ne želijo več biti takšni kot Jordan

Ena največjih svetovnih verig s športno opremo, kjer potrošnikom svetujejo prodajalci, preoblečeni v sodnike, preživlja težke čase. Prodaja v trgovinah, ki delujejo več kot eno leto, je upadla prvič po kriznem letu 2010, prihodki so bili z 1,7 milijarde dolarjev približno 100 milijonov nižji od pričakovanj vlagateljev, katerih reakcija na slabe rezultate je bila burna. Delnice Foot Lockerja so v enem dnevu upadle za 28 odstotkov, za največ v zadnjem desetletju. Istočasno so v rdeče zajadrale tudi delnice največjih proizvajalcev športne opreme. Razlogov za to je seveda več, vse od ostre konkurence na trgu športnih copat, ki udriha po maržah, pa do dejstva, da potrošniki očitno niso več pripravljeni plačati za najboljše copate za košarko.

Veliki proizvajalci športnih copat in trgovci so se vselej zanašali na zvezdnike NBA, kot so legende Michael Jordan, Kobe Bryant, Lebron James ali Stephen Curry, da bodo prepričali kupce, naj zapravijo nekaj sto dolarjev za par športnih copat. A kupci očitno ne želijo biti več takšni kot Michael Jordan. Prodaja športnih copat znamke Air Jordan, ki jih proizvaja Nike, je do konca maja letos upadla za več kot pet odstotkov, še najbolje kaže nemškemu velikanu Adidasu, medtem ko je Under Armour, ki se zanaša na marketinško moč ostrostrelca Curryja, prodal skoraj petino košarkarskih copat manj kot leto pred tem.

»Športniki imajo še vedno velik vpliv na mnenje potrošnikov, vendar ni vse povezano s copati, v katerih nastopajo na tekmah,« je nedavno dejal Matt Powell, analitik športne industrije pri družbi The NPD Group. Russell Westbrook, najkoristnejši igralec prejšnje sezone, je tako denimo lani v prostem času veliko nosil copate znamke Vans, katerih prodaja je poskočila zaradi medijske izpostavljenosti.

Ocean, ki loči košarkarska svetova

Moč zvezdnikov s košarkarskih igrišč, tako na tej kot na oni strani Atlantika, je povezana s čedalje večjo priljubljenostjo košarke, ki je poleg nogometa najhitreje rastoči šport v celi kopici azijskih in afriških držav. Na krilih Gorana Dragića in novega upa evropske košarke Luke Dončića se tudi pri nas počasi izvija izpod dolge sence nogometa, ki drži primat vse od prve uvrstitve na evropsko prvenstvo leta 2000.

Kljub postopni rasti priljubljenosti in kvalitete se Evropa ne more meriti z ZDA, kjer se vsako leto obračajo vrtoglave vsote. Liga NBA naj bi tako v pretekli sezoni ustvarila približno osem milijard dolarjev prihodkov, s čimer je večja od vsake izmed največjih nogometnih lig na svetu, vključno angleškega prvenstva Premier League.

Tako ne preseneča, da se lahko najbolj vredna kluba v NBA merita z največjimi nogometnimi klubi. Manchester United, Barcelona in Real Madrid so po oceni revije Forbes vredni med 3,3 in 3,7 milijarde dolarjev, medtem ko sta kluba Los Angeles Lakers in New York Knicks vredna 3 oziroma 3,3 milijarde dolarjev. Nova pogodba o televizijskih pravicah pomeni, da bodo vrednosti NBA klubov še rasle, saj se veča kolač, namenjen lastnikom. Prav tako pa bodo bolje plačani tudi igralci, najboljši med njimi so začeli namreč poleti podpisovati več kot 200 milijonov dolarjev vredne štiri- in petletne pogodbe. V prihodnje tako ne bo presenečalo, če bodo med elito najbolje plačanih globalnih zvezdnikov še bolj močno prisotni igralci iz lige NBA. Curry bi se lahko s skoraj petkratno letošnjo povišico zavihtel celo pred Cristiana Ronalda, medtem ko bodo med prvimi desetimi zagotovo ostali še James, Kevin Durant in James Harden, pridružil pa bi se ji lahko še Westbrook.

Med bogataško elito ni košarkarjev, ki si služijo kruh v Evropi. Tudi zaradi drugačnega tekmovalnega sistema, ki je precej drugačen kot v NBA, a ne toliko, kot bi dale slutiti številke, ki se obračajo v tukajšnjih ligaških tekmovanjih. Španska liga ACB, ki velja za najboljšo v Evropi, je tako lani ustvarila 30,1 milijona evrov prihodkov. Evropsko elitno tekmovanje, Ulebova evroliga, bo v desetletju prejela okoli 900 milijonov evrov prihodkov od televizijskih pravic, lani pa je poleg okoli desetine tega zneska prejela še rekordnih 30 milijonov evrov marketinških prihodkov. Skupno so prihodki zrasli na okoli 120 milijonov evrov, kar je še vedno približno 60-krat manj od številk, ki se vrtijo v ligi NBA, kjer je resda odigranih precej več tekem.

Enormne razlike v finančni moči pomenijo, da si lahko klubi iz lige NBA privoščijo več pri omejevanju svojih zvezdnikov, saj ti alternative z izjemo dobro plačanih služb na Kitajskem pravzaprav nimajo. Na evropskem prvenstvu tako zaradi domnevne »poškodbe« kolena ne bo nastopil prvi zvezdnik Grčije Giannis Antetokounmpo, odmor pa si bo po letih zvestobe srbski reprezentanci vzel njen dirigent Miloš Teodosić, ki se bo za dobrih 12 milijonov dolarjev preselil v Los Angeles Clippers.