Tiskane izdaje
Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm na leto prekolesari približno 5000 km. Letos je njegov števec že pred MF pokazal več kot 3000 km. Prvič je na MF svoje moči preizkušal pred šestimi leti, odtlej je izpustil le eno prireditev, razlog so bile bolečine v križu, lansko pa je moral po padcu na kronometru predčasno končati. Se loteva male ali velike Franje? »Maraton je samo eden,« prisega na 156 km dolgo traso.
Na MF kot direktor podjetja Butan plin – ta večino pokroviteljskih sredstev vloži v kolesarstvo – nastopa v vlogi pokrovitelja. »Najbolj intenzivni so za nas uvodni junijski dnevi do tekmovanja, potem pa še teden po prireditvi,« je opisal, kako doživlja MF v vlogi pokrovitelja. Kot kolesar na maratonu pa je osredotočen na čas, ki ga porabi za traso; vsako leto želi izboljšati dosežek z minule Franje. »Pomembna je pot do uresničenega cilja. Veseli me, da si med pripravami med letom vzamem čas, grem na kolo, se preznojim, tako premagam stres, ki bi se mi kot poslovnežu lahko nabiral, skrbim za dobro počutje in zdravo telo. To je tista vrednost, za katero sem bogatejši vse do nastopa na največji rekreativni kolesarski prireditvi pri nas, na kateri potem samo še postavim piko na i,« je razmišljal Tomaž Grm.
Vzor drugim
Zasluge za višave, ki jih je maraton dosegel, pripisuje alfi in omegi prireditve Gorazdu Penku. »Gorazd je kot ladijski vijak. Ko se sproži, ga je težko ustaviti. Zelo predan je svojemu delu, skrbi za najmanjše podrobnosti, gara vse leto, da bi izpeljal prireditev na vrhunski ravni. Ko se po koncu MF zadovoljno usede, da bi si oddahnil, že v naslednji minuti vidi stvari, ki jih je treba na naslednji Franji popraviti. Zelo lepo je imeti v kolesarstvu takšnega človeka. Ob sebi ima organizacijski ustroj, ki je letos štel približno 1600 ljudi,« je pohvalil direktorja MF, s katerim je Franja postala vzor za druge maratone. »Pri KD Rog so naredili velik korak v slovenskem kolesarstvu. Pred desetletjem je bilo število kolesarjev in tovrstnih prireditev pri nas precej manjše. Zdaj so maratoni na sporedu vsak konec tedna,« je povedal.
Kaj se lahko naučijo od MF? »Franja nam kaže, da moramo gledati širše. Klasična razdalja 156 km je primerna za manjše število udeležencev. Gorazd je to razumel in drugim ljubiteljskim kolesarjem ponudil krajšo razdaljo. Ni pozabil tudi na družine, šolarje in najmlajše. Spodbudil je še paleto drugih dogodkov, ki so MF nadgradili v festival kolesarstva,« je povedal in dodal, da MF ne pomeni le udeležbe na rekreativni tekmi, po kateri kolesar pospravi stvari, odide domov in pozabi na dogodek. MF je prireditev, na kateri udeleženci uživajo tudi po prevoženi trasi, o kateri se pogovarjajo še dneve in tedne po koncu prireditve.
Privabiti turiste
MF dela velike premike za slovensko kolesarstvo, kaj pa Kolesarska zveza Slovenije stori za MF? »Pomagamo pri urejanju papirologije in dokumentov ter povezovanju z mednarodno zvezo. Sodelovanje je vzajemno in pozitivno, verjamem, da bomo takšen odnos ohranili tudi v prihodnosti,« je na vprašanje odgovoril Grm. Bil je eden tistih, ki je Penku predlagal organizacijo finala svetovnega prvenstva v rekreativnem kolesarstvu pri nas. »Prišlo bo veliko tujcev, kar je odlično za kolesarstvo, promocijo, turizem, gospodarstvo, za vso Slovenijo,« pozdravlja novi izziv, ki se ga bo konec avgusta lotila Penkova ekipa.
Naslednja stopnica bi lahko bil razvoj kolesarskega turizma. »Vendar za to potrebujemo dodatnega partnerja: državo. S svojo geografsko lego in pokrajino Slovenija vsekakor lahko veliko ponudi,« je dejal. Pa se o tem konceptu tudi razmišlja? »Se. A ko pridemo do vprašanja infrastrukture, se moramo zavedati visokih vložkov, ki pa zavirajo razvoj projekta. Imamo obilo lepih krajev, s katerimi bi z malo več truda lahko prepričali marsikaterega turista, da bi nas obiskal na kolesu, užival v naravi in pri nas tudi zapravljal. V to je seveda treba vlagati; označiti poti, oglaševati kolesarju prijazne občine, ponuditi nastanitve ...«
