Z več ali manj pozornosti v slovenski nogometni krajini spremljamo agonijo nekdanjih prvakov. Gorico in Domžale, ki skupaj premoreta kar šest naslovov (4 + 2), družijo dolgovi oziroma nesposobnost plačevanja tekočih stroškov, kaj šele resnega nogometnega projekta, ki pije vodo. Druži ju tudi iskanje vlagateljev, seveda tujih, ker domačih zgodbe, ki so bile zasnovane na nerealnih temeljih in s pretiranimi ambicijami posameznikov, resni in odgovorni poslovneži takoj zavrnejo. Pred njima je najverjetnejši scenarij, če bi šli po črti zakona in pravil, se bankrotu ne bi smela izogniti. Sledila bi najboljša rešitev oziroma nova pot: selitev na najnižjo raven tekmovanj in ustvarjanje nove nogometne zgodbe na zdravih in dobro utrjenih temeljih.
Agonija Gorice in Domžal je deloma tudi poraz krovne nogometne organizacije in odraz pomanjkanja ustreznih varovalnih mehanizmov, ki bi že prej zaznali in morda ustavili nesposobne ali morda tudi naivne upravljavce, ki so delovali v dobri veri. Prej gre za nesposobneže, pri enem od klubov pa tudi za blago rečeno lakomne in megalomanske prevarante. Že nekaj let namreč v pogovorih z znanci v nogometnih krogih, vključno z upravljavci, trdim, da bi imeli, če bi delovali varnostni mehanizmi, polne roke dela tudi kriminalisti in da so vodilni v klubu lahko srečni, da jih ni nihče prijavil.
| Nogomet
Komentarji