Zgodovina nas uči, da je mogoče zamenjati, odstaviti ali celo likvidirati vsakogar. Gre le za vprašanje interesa in cene storitve. To velja tudi za ljudi, ki so še včeraj delovali večni, nedotakljivi in obdani s tolikšno množico prikimovalcev, da bi jim zavidal tudi Kim Džong-Un. Nogometno področje pri tem ni izjema. Sepp Blatter je bil nekoč Fifa, Fifa je bila Sepp Blatter, toda Švicarja so iz nogometne palače v Zürichu odnesli hitreje kot poraženega selektorja iz slačilnice.
Gianni Infantino je prišel leta 2016 na čelo Svetovne nogometne zveze (Fife) kot reformator po največjem potresu v zgodovini te inštitucije. Obljubljal je preglednost, boljšo organizacijo, manj starih navad in več novega upanja. Deset let pozneje deluje kot človek, ki je reformo razumel približno tako, da je treba star sistem posodobiti, ga digitalizirati, podvojiti število reprezentanc na svetovnem prvenstvu, mundial začiniti z Donaldom Trumpom, Savdsko Arabijo, glasbenimi vložki, dragimi vstopnicami in nato vse skupaj prodati kot »nogomet za ves svet«. Tudi zato ...
Komentarji