Atomska mravlja z atomskim zaslužkom

Sebastian Giovinco se je v ponedeljek zavihtel na vrh seznama italijanskih nogometašev z najvišjo plačo. Prestižni naziv je napadalnemu zveznemu igralcu prinesel prestop iz Juventusa v Toronto, ki je osupnil tudi najbolj nogometno osveščene zahodne sosede.

Senzacionalen prestop občasnega italijanskega reprezentanta je odgovoril na preprosto vprašanje, kako postati najbolje plačani italijanski nogometaš. »Nihče se ni oglasil, nihče ni pokazal zanimanja, zato sem se brez težav odločil za prestop. Raje pa bi ostal v Italiji,« je z nekaj grenkobe pojasnil nogometaš z vzdevkom Atomska mravljica, ki si prav gotovo ni predstavljal, da bo kdajkoli profesionalni nogomet igral v Severni Ameriki. Vsaj ne v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju.

Juventusovo nezanimanje, da bi s tako rekoč svojim učencem in nesojenim naslednikom Alessandra del Piera podaljšal pogodbo, ki je veljavna le še do junija, se je spremenilo v sanjsko zgodbo. Razkritje Giovincove petletne pogodbe z moštvom severnoameriške lige (Major League Soccer) je marsikaterega od zvezdnikov in simbolov »calcia« šokiralo: Sebastianov zaslužek bo namreč debelo prekosil tudi legendarna veterana Gianluigija Buffona in Andreo Pirla. Pri Juventusu je njegova plača znašala 2,2 milijona €, pri Torontu bo 6 milijonov €, dodatne tri milijone € bodo navrgli še bonusi.

Na lestvici najbolje plačanih italijanskih nogometašev je Giovinco prehitel Danieleja de Rossija, ki je igralec z najvišjo plačo v serie A (6,5 milijona €), in Liverpoolovega napadalca Maria Balotellija (6). Pri Juventusu imata najvišjo plačo Argentinec Carlos Tevez in veliki francoski up Paul Pogba s po 4,5 milijona €, veterana Buffon in Pirlo zaslužita 4 in 3,8 milijona €.

Giovincova selitev v Kanado in v MLS ima tudi pomenljivo sporočilno vrednost. Zdi se, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo MLS postal resen tekmec uveljavljenim evropskim ligam. Komaj 164 cm visoki Italijan tudi ni edina zimska okrepitev kanadskega moštva, ki že sodi v kategorijo najbolj glamuroznih moštev v MLS, kjer je branilec naslova v družbi LA Galaxy, Red Bull New York, Real Salt Lake ... Za enako plačo so Kanadčani iz Evrope vrnili tudi ameriškega reprezentanta in starega slovenskega znanca Jozyja Altidora.

Presenetljiv preobrat v igralčevi karieri, ki v Italiji tudi zaradi telesne podrejenosti ni dosegla pričakovane ravni, ponazarja realno podobo italijanskega nogometa. Ta se v zakulisju prepleta s številnimi interesi in zarotami. In tudi krizo, zaradi katere drsi navzdol in izgublja bitko predvsem z bogatejšo konkurenco. Giovinco pri trenerju Massimilianu Allegriju ni bil v ospredju, igral je precej manj kot pod vodstvom zdajšnjega selektorja Antonia Conteja.

»Giovinco nikoli ni bil naprodaj. Veliko je bilo govora o njegovem odhodu, ampak on nikoli ni izrazil želje, da bi odšel.« Tako je še tri dni pred uradno potrditvijo prestopa govoril bivši trener Milana. Toda prav on je eden od ključnih mož, ki je presodil ali pa je izpolnil navodila glavnih ustvarjalcev moštva.

Pa vendar, Giovinco navkljub odhodu, ki sproža veliko dvomov o moči in prihodnosti »calcia«, vendarle upodablja nogometaša sedanjosti in prihodnosti. Samo sledil je ciklu, v katerem se vse vrti okoli globalizacije in v katerega so Italijani resda vstopili z zamudo. Nogomet pa je univerzalni jezik, ki ga razume največ ljudi na svetu in ne pozna meja.