Belgijski zlati rod ima moč, da ustavi Messijevo Argentino

Brasilia – Lionel Messi je pred izzivom, ki ga v bogati karieri iz zornega kota nenadkriljivega strelca še ni imel. Da bi favorizirana Argentina preskočila najzahtevnejšo četrtfinalno oviro, ki jo upodablja favoritinja iz ozadja Belgija, bo moral – ali njegovi soigralci – premagati najboljšega vratarja na svetu.

Belgijec Thibaut Courtois je v učnih sezonah pri španskemu prvaku Atleticu Madrid maturo opravil z odliko. Pri 22 letih je sicer Chelseajeva dragocena lastnina prehod od nadarjenega vratarja do najboljšega na svetu izpeljal brezhibno. Tudi za Messija. Komaj 169 cm visoka »bolha« iz Rosaria kar sedem tekem zapored ni premagala 199 cm visoke »tarantele« iz Breeja.

Dvoboji Messija in Courtoisa v španski ligi in ligi prvakov so postali del najvznemirljivejših poglavij klubskih tekem. Messi je njunega začel s trojčkom ob zmagi Barcelone nad Atleticom s 5:0, septembra leta 2011. Decembra leta 2012 je Argentinec zadnjič ukanil Belgijca, po tem je, vse do današnjega dvoboja, v debelem zaostanku z 0:7.

»Veselim se reprezentančnega dvoboja. Dobra plat priprave na tekmo je bila ta, da se mi ni bilo treba posebej ukvarjati z Messijem. Predobro ga poznam iz španskih tekem. Ampak četudi bi študiozno preučeval njegove strele, bi bilo vse zaman. Je tako nepredvidljiv, da je nemogoče vedeti, kam in kako bo streljal,« je o velikem tekmecu povedal Courtois, ki ni skrival samozavesti in je napovedal: »K sreči lahko zmagamo, ampak bomo videli.«.

Skrbno vzgajani belgijski zlati rod, kot ga je označil selektor Marc Wilmots, ima v nogah in rokah tako rekoč vse potenciale, da opravi z Messijevo Argentino. Prav odvisnost od navdiha in čudežnih Messijevih potez je največja slabost svetlomodrih, ki še čakajo na izbruh njegovih »pomagačev«. Angel di Maria je proti Švici z odločilnim golom deloma nakazal, da bi lahko Messi dobil pomoč v najbolj usodnih trenutkih. Toda neučinkovitost Gonzala Higuaina, poškodba Sergia Agüera (danes naj bi bil bivši Maradonov zet, ki je v zadnjega pol leta staknil že pet poškodb mišice, nared, če bi bilo treba) in le prebliski Angela di Marie so premalo za zveneči naziv »fantastičnih štiri«.

Najhujši kritik neprepričljivih predstav je najslavnejši argentinski nogometaš in selektor na SP v Južni Afriki Diego Maradona, čigar spomini na Belgijo so izključno lepi. Leta 1986 na SP v Mehiki je Argentino prav prek Beglije popeljal v finale, potem ko je zabil oba gola za zmago z 2:0.

»Samo en igralec ustvarja razliko. To je katastrofa,« je ob še drugih zelo očitnih slabosti v igri proti selektorju Alejandru Sabellu usmeril strelico Maradona, ki je na zadnjem SP v četrtfinalu naletel na »elf« v najbolj učinkoviti izvedbi (0:4).

Primerjave z Maradonovo afriško Argentino in Sabellovo brazilsko razkrivajo veliko, toda ne pomenijo nič. V Afriki je bila Argentina do nemške zaušnice zelo všečna in učinkovita. Zadeval ni samo Messi. Tekmece je premagovala lahkotno: v predtekmovanju je z razliko 7:1 zmagala vse tri tekme, v osmini finala odpravila Mehiko s 3:1. V Braziliji se Argentina muči kljub stoodstotnemu nizu in razliki v golih 7:3.

»Argentina je bila vedno odvisna od Messija,« je Sabella odgovoril Maradoni in tudi drugim silno kritičnim rojakom ter dal vedeti, da tudi proti Belgiji ne bo nič drugače. Niti belgijski selektor se ni mogel izviti iz vprašanj o Messiju, a je bil spreten. »Naš Messi je Eden Hazard,« je izdal svojega komaj 23-letnega aduta, ki na SP še čaka na prvi gol.

Četudi Argentina preskoči belgijsko oviro, Messi še ne bo ujel Maradone in Argentina še ne bo dosegla cilja. A pot do vrha je že znana. »Švica nas je opozorila, ampak pot smo videli tudi v drugih tekmah. Zelo izenačeno bo in zmagovalca bodo odločile malenkosti. Sreča je bila doslej naša zaveznica,« je dejal Messi.

Pogled v preteklost za Belgijce ni samo črn. Pred mehiškim porazom so štiri leta prej na SP v Španiji v otvoritveni tekmi zmagali z 1:0.