Blatter po finalu v boj za svoje preživetje

Avstralija, ZDA, Japonska, Južna Koreja že čakajo v vrsti, da bi od Katarja prevzele vlogo organizatorja 22. SP v nogometu leta 2022. Preiskava o resničnosti obtožb, da si je Katar s podkupovanjem prislužil odločilne glasove članov izvršnega odbora Svetovne nogometne zveze (FIFA), je že stekla.

Vsaj v obdobju mundiala v Braziliji afera ne bo v središču pozornosti, po njej bo predsednik FIFA Joseph Blatter reševal svojo kožo, napovedujejo njegovi nasprotniki.

Ugledni britanski dnevnik Times je pod taktirko močnega anglosaksonskega lobija, ki že vrsto let kot najbolj izurjen pes čuvaj preži na Blatterjeve napake, pred SP sprožil veliko ofenzivo. Vse se suka okoli sumljivega izbora Katarja za organizacijo SP. In prav nič ni prizanešeno prvemu možu FIFA, ki prav danes praznuje 16 let na čelu zveze. Katar ima vse več sovražnikov, funkcionarski »diktator« pa besnih nasprotnikov. Očitki so glasni in učinkoviti: da je arabski emirat nogometno nerazvit, da tamkajšnje voditelje zanima izključno posel, da je zimski termin neustrezen, da je odnos do delavcev, ki gradijo štadione, izkoriščevalski ... Celo Blatter je pred dnevi priznal, da je bil izbor Katarja napaka. »A ljudje se motijo, kajne,« je bil človeški dodatek iznajdljivega moža iz Vispa.

Toda Blatterjevo posuvanje s pepelom je bržkone še ena njegova premetena poteza. Takšnih je od leta 1998, ko je s stolčka generalnega sekretarja presedlal na predsedniškega (zamenjal je Brazilca Joãa Havelangea, še enega od športnih funkcionarjev plemiškega razreda, osumljenega prejemanja podkupnin), izvedel že ničkoliko in vse so bile tako rekoč zadetek v polno. Blatter je po zadnji dobljeni volilni bitki, leta 2011, dejal, da je četrti mandat njegov zadnji. Zdaj že govori drugače. »Seveda, želim nadaljevati. Lov na prestol še ni odprt,« je za švicarsko televizijsko postajo RTS potrdil, da se bo potegoval še za peti mandat. Volitve bodo junija prihodnje leto.

Najmočnejši zavezniki spretnega Švicarja so tako imenovane revne in manjše nacionalne zveze, večina jih ne sodi pod evropsko okrilje. Predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini je njegov tekmec, ki naj bi ga poskušal spodnesti, a je vprašanje, ali le navzven ne delujeta kot velika tekmeca z različnima vizijama. Angleži so namreč tudi Platinija obtožili prejemanja podkupnine, ko je bilo treba potrditi izbor Katarja.

Sunday Times je zatrdil, da ima dokaze proti nekdanjemu predsedniku Nogometne zveze Azije in bivšemu članu IO FIFA, Katarcu Mohamedu bin Hammamu, ki naj bi kupoval glasove članov IO, predvsem afriških, in jih plačeval iz črnega fonda. Cena za glas naj bi bila 150.000 evrov, na različnih nogometnih dogodkih v Afriki pa naj bi bin Hammam delil še dodatna sredstva. Med drugim je nekdanjemu podpredsedniku FIFA Jacku Warnerju iz Trinidada in Tobaga podaril 1,2 milijona €. Skupaj naj bi za podkupovanje plačal 3,7 milijona €, je še zapisal nedeljski Times.

Katarci so vse obtožbe gladko zavrnili. Bin Hammam, ki je bil leta 2011 izključen iz IO FIFA in bil kaznovan z dosmrtno prepovedjo opravljanja funkcij v nogometu, a je Mednarodno športno sodišče razveljavilo kazen, obtožb ne komentira.

Vse več je zahtev, da se ponovi glasovanje o organizatorju SP leta 2022. Podpredsednik FIFA Jim Boyce je že potrdil, da bi se lahko zgodba usmerila v skrajno smer. »Če bo preiskava potrdila nepravilnosti in se bodo pojavili trdni dokazi, mislim, da ne bi bilo nobenih težav s tem, da bi glasovanje ponovili,« je dejal Boyce in čez noč dobil podpornike. Tudi v Platiniju, ki je dejal, da v primeru, da se obtožbe izkažejo za resnične, ponovijo glasovanje. A je tudi zatrdil, da ne obžaluje svoje odločitve, da je podprl Katar. »Zato, ker sem želel razširiti nogometne horizonte,« je pojasnil svojo odločitev iz leta 2010.