Boateng želi nekoč postati prvi temnopolti kapetan elfa

Jerome Boateng je v življenjski formi. Osrednji branilec Bayerna in Nemčije navdušuje na igrišču, a nič slabši ni zunaj njega. Štoper ganskega rodu je ambiciozen in zrel fant, ki sanja, da bo nekoč, kot prvi temnopolti nogometaš, postal kapetan »elfa«. Enkrat je že bil, ko je kapetanski trak od Samija Khedire prevzel sredi tekme.

»Velika čast bi bila, da bi kot prvi temnopolti nogometaš nosil kapetanski trak. Povsem drugače je, če sem na čelu moštva, ki priteče na štadion. To bi bil izjemen občutek, ampak tudi velika odgovornost,« je dejal očetu Gancu in materi Nemki v Berlinu rojeni nogometaš. Slavni nogometaš je tudi njegov starejši polbrat (imata istega očeta), član Schalkeja Kevin Prince Boateng, ki je za svojo reprezentanco izbral Gano. Jerome o tem ni nikoli razmišljal. Zanj ni bilo nobenega dvoma, da je Nemčija njegova domovina. »Tukaj sem se rodil in odraščal. Vidim in počutim se kot Nemec, in to rad pokažem. Všeč so mi tukajšnji ljudje in njihov značaj. Tudi zato bi rad bil kapetan. Kar bi bilo tudi širše sporočilo. Res ni pomembno, kakšno barvo kože ima človek,« o še vedno prepogosto prepovedani temi razmišlja 192 cm visoki steber Bayernove obrambe. Pa vendar, do kapetanskega traku je pot dolga, predolga. Pred njim so Bastian Schweinsteiger pa njegov namestnik Manuel Neuer in tudi Khedira.

Športni direktor Bayerna Matthias Sammer, nekoč tudi direktor reprezentance, je bil eden od ključnih mož, ki je Jeroma potisnil v »elf«. Jerome je prvič igral zanj leta 2009 proti Rusiji in tekmo neslavno končal z izključitvijo. V zgodovino »elfa« se je zapisal kot prvi igralec, ki je bil ob svojem debiju izključen. Sammer Kevina ni mogel nagovoriti. »On je večji egoist in preveč nediscipliniran. Jerome združuje atletski in mentalni potencial. Zato je tudi boljši nogometaš.«

Da se razlikujeta, Jerome ne skriva. »Res mi je všeč, ampak je smešen, klovn. Rad zabava ljudi, a ima tudi predolg jezik in rad krši pravila,« je opisal brata in v mladosti njegovega nogometnega vzornika.

Nekoč sta igrala skupaj pri berlinski Herthi, potem sta šla vsak svojo pot. Jerome je prek Hamburga in Manchester Cityja prestopil k Bayernu leta 2011 in se pod taktirko Juppa Heynckesa takoj uveljavil v obrambni vrsti. Toda sloki branilec poudarja, da pod trenersko paličico Pepa Guardiole igra svoj najboljši nogomet.

»Trener ima resnično pomembno vlogo v mojem razvoju. Od prvega dne mi je natanko pojasnil, kaj od mene pričakuje. Odkrito mi pove, da sem lahko še precej, precej boljši. Besede trenerja takšnega kova me navdihujejo. Taktično sem zelo napredoval,« svetovni prvak ni skrival navdušenja na svojim trenerjem, tako kot ga ne nad Bayernom. Spoštovanje je vzajemno. Guardiola je Jeroma postavil kar na vrh: »On je najboljši centralni branilec na svetu.«

»Lahko si predstavljam, da bi kariero končal v Bayernu. Ampak tudi ne morem obljubiti, da bom za vedno ostal v bavarskem klubu. Zdaj sem lahko samo hvaležen klubu, pri katerem se imenitno počutim. Imam izjemnega trenerja in odlično moštvo,« je profesionalec od glave do pete, vzor moža, ki živi po športnih zakonitostih, tako rekoč tudi že popoln Bavarec.