Bojana Košnik Čuk: Na mundialu ne igrajo več samo nogometaši, tudi politiki

Portugalska je odšla domov, ZDA so trčile v belgijsko realnost, Argentina je v zadnjih minutah pobegnila iz prepada, Švica pa je po enajstmetrovkah izločila Kolumbijo. Mundial 2026 je vstopil v fazo, ko se za vsako gesto, odločitev in rokovanje zdi, da nekaj pomeni. To je nogomet, ko postane zgoščena oblika sveta. V njem so talent, disciplina in naključje. Toda tudi red, ceremonija, hierarhija, vpliv, pravila, politika in vprašanje, kdo zna v trenutku pritiska ostati zbran.

 

Prav zato je gostja nove epizode rubrike Ofsajd Bojana Košnik Čuk, mednarodno priznana strokovnjakinja za kulturo vedenja ter poslovni in diplomatski protokol. Skoraj tri desetletja se ukvarja s področjem, ki ga javnost pogosto napačno razume kot zbirko pravil o vilicah, sedežnem redu in pravilnem pozdravu. V resnici je protokol veliko resnejša stvar: sistem, ki preprečuje, da bi se simboli spremenili v nesporazume. Na mundialu je takšnih simbolov nešteto. Zastave. Himne. Rokovanja. Častne lože. Sedežni red. Kamere v obrazih poražencev. Politiki ob predsednikih zvez. Delegacije, ki vstopajo na stadion. Igralci, ki morajo v eni minuti požreti razočaranje in čestitati nasprotniku. 

Bojana Košnik Čuk nogomet bere drugače kot navijač, ki vidi le posest žoge, menjave in strele v okvir vrat.Zanjo je nogomet igra prostora in časa. Kot je dejala v videu, najboljši niso nujno najhitrejši, temveč tisti, ki vidijo celoto. Za sogovornico je vrhunski nogomet kot šah na igrišču, ki razkriva psihološko odpornost, sodelovanje, odgovornost in zmožnost obvladovanja sebe, ko te gledajo milijarde. To je blizu protokolu.

Na letošnjem mundialu je to še posebej vidno. Primer Folarina Baloguna je nogomet potisnil v območje diplomacije, politike in upravljanja ugleda. Ameriški predsednik Donald Trump je javno povedal, da je pri predsedniku FIFA Gianniju Infantinu prosil za pregled rdečega kartona ameriškega napadalca. FIFA je kazen suspendirala, Balogun je lahko igral proti Belgiji, odzivi pa so bili ostri. UEFA je odločitev označila kot prestop rdeče črte. Na igrišču je Belgija nato zmagala s 4: 1.

Bojana Košnik Čuk bi v takšnem primeru najbrž prepoznala prav tisto, kar je pri protokolu ključno: red ni formalnost. Red je varovalka. Če se poruši, se ne poruši samo procedura, ampak tudi zaupanje v prostor, v katerem se dogodek odvija.

Mundial 2026 je največji doslej. Več reprezentanc, več tekem, več mest, več letališč, več držav gostiteljic, več varnostnih protokolov, več politikov in več kamer, in zato lahko upravičeno lahko rečemo, da je takšno športno tekmovanje hkrati največja mehka diplomacija na planetu.

Mundial zdaj čaka četrtfinale: Francija proti Maroku, Španija proti Belgiji, Norveška proti Angliji, Argentina proti Švici. Štiri tekme. Štiri zgodbe. Štiri različne oblike pritiska. In še en opomin, da v nogometu ne zmaguje samo noga. Zmagujejo pogled, prostor, čas, značaj in sposobnost, da človek v najbolj glasnem trenutku ne pozabi, kdo je.

OFSAJD. Vsi gledamo isto tekmo. Nekateri v njej vidijo tudi protokol sveta. Spremljate Mundial 2026 na www.delo.si in poslušajte podkaste, tudi Supermoč.