Brazilska bilanca: ob igrišču obetavneje kot na njem

Rio de Janeiro – Brazilska vlada si je močno oddahnila, potem ko je nogometni spektakel uspešno spravila pod streho. Ni bilo napovedanih protestov zaradi megalomanskih investicij v »neprave« projekte in domnevne koruptivnosti vlade, mundial je mesec dni navduševal Brazilce in turiste, ki domovino romantičnega nogometa zapuščajo zadovoljni.

Brazilci so v polfinalni tekmi z Nemčijo doživeli zgodovinsko streznitev in pristanek na najtrših tleh, odkar so leta 1914 na štadionu Fluminenseja v Riu de Janeiru igrali krstno tekmo proti angleškemu ligašu Exeter Cityju. Več golov so resda prejeli 3. junija 1934 v Beogradu – teden po tem, ko so se poslovili od SP 1934 v Italiji –, ko jih je kraljevina Jugoslavija premagala z 8:4, toda nemška lekcija je bila večja in bolj boleča. Epsko razsežnost sramote, ki so jo doživeli z Nemci, bodo Brazilci gotovo obrnili v pozitivno smer, spremenili koncept dojemanja nogometa in posegli celo v vzgojo najmlajših selekcij. Ta čas pa blažijo bolečine s preusmeritvijo nogometnega dogajanja v uspešno organizirano svetovno prvenstvo, ki naj bi pozitivno vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj raznolike 200-milijonske države.

»Dokazali smo, da lahko uspešno organiziramo največje mednarodne dogodke na udeležencem prijazen način. Brazilci so med mundialom strnili vrste, pozabili na težave in se izkazali kot topli gostitelji,« je zatrdil pristojni minister Gilberto Carvalho, ki ni zgrešil bistva. Večina od približno 600.000 tujih obiskovalcev turnirja bo zapustila Brazilijo z nasmehom na obrazu, nogometne turiste so motile le napihnjene cene prenočitev v hotelih (te so v času mundiala najmanj potrojili). V seštevku je 12 prizorišč mundiala zabeležilo slabe 4 milijone turistov (povečini Brazilcev), zadovoljni so bili v večini mest, najbolj pa v krajih ob Atlantiku. Samo v Fortalezi so gostje v času turnirja zapravili 700 milijonov realov (230 mio €), med tujci je bilo največ turistov iz ZDA, Mehike in Nemčije.

Turistični sektor, ki naj bi v letošnjem brazilskem BDP predstavljal delež okrog 9 odstotkov, je zabeležil 48.000 novih zaposlitev, številne resda za določen čas. Turizem ne prevladuje v strukturi brazilskega BDP, učinek mundiala pa naj bi se v letošnjem BDP poznal med 0,5 in 0,7 dodatne odstotne točke rasti, dodatno bo prispeval k rasti tudi v naslednjih letih.

Med januarjem 2011 in marcem 2014 je svetovno prvenstvo (ne)posredno proizvedlo 710.000 zaposlenih za nedoločen čas in 200.000 ljudi z začasno zaposlitvijo. Brazilci so za potrebe mundiala temeljito posodobili državo, pridobitve pa bodo ostale prebivalcem za lepšo prihodnost. Gre za dobrih 10 milijard evrov vredne investicije, med katerimi velja izpostaviti gradnjo novih letališč, hitrih cest, prometne infrastrukture v mestih, nakup voznega parka in – ključno pridobitev – najsodobnejšo telekomunikacijsko omrežje. Prek javno-zasebnih partnerstev so – z vložkom slabe milijarde evrov – povezali 12 prizorišč mundiala s 15.280 km dolgim kablom iz optičnih vlaken, od leta 2013 so namestili 15.000 anten za hiter prenos mobilnih podatkov (3G in 4G). Samo do osmine finala so obiskovalci poslali z 12 štadionov 38,5 milijona fotografij, na vrhuncu 8000 fotografij na minuto. Brazilije 2014 niso zaman poimenovali tudi mundial družbenih omrežij in mundial »selfiejev«.

Vlada je zavrnila razsipnost pri organizaciji prvenstva na račun socialne države. Med letoma 2010 in 2014 je namreč – prek nacionalne banke za gospodarski in socialni razvoj – namenila za gradnjo štadionov 1,5 milijarde €, prav toliko je prispevalo tudi 12 mest oziroma zveznih držav. Izdatki za zdravstvo in izobraževanje so v istem obdobju znašali 200 milijard €. »Ob tem smo vložili 5,7 milijarde evrov v razvoj infrastrukture, ki nam bo služila tudi po koncu mundiala,« je sporočil minister Carvalho, ki je zavrnil trditve, da so med gradnjo preselili 250.000 državljanov: »Gre za 11.000 družin, okrog 35.000 ljudi, ki smo jih bodisi izplačali bodisi preselili drugam, večina pa živi bolje kot prej.«

Brazilski nogomet je res na tleh, morda trenutno ne kaže najbolje niti državi, ki pa ima strahovito velik razvojni potencial. Četudi s težavo brzda inflacijo – ciljno, 4,5 odstotka letno, so nazadnje ohranili leta 2010 – in ne raste tako hitro, kot bi želeli (letos 1,9 %, naslednje leto pa dobra 2 % BDP), je Brazilija samozadostna s hrano in vodo, po letu 2020 pa naj bi postala ena najmočnejših izvoznic nafte zavoljo enormnih vlaganj v izkoriščanje bogatih nahajališč pri Riu de Janeiru. Država ne stavi le na Petrobras, Vale in velike banke, pri projektu »mundial 2014« je sodelovalo 43.910 mikro podjetij. »Manjšega proizvajalca kovin iz Ria smo izobrazili in mu pomagali, da je pridobil mednarodne certifikate, tako da je za štadion Maracana prispeval del cevi za kovinsko konstrukcijo. Namen je bil pripraviti male podjetnike na dolgoročno prisotnost na vse bolj konkurenčnih trgih in ne, da jim le začasno nudimo posel,« je navedel en primer Luiz Barretto, vodja tega državnega projekta. Brazilci so želeli izkoristiti mundial tudi za sklepanje novih poslov. Agencija za promocijo izvoza in investicij (Apex) je v času turnirja gostila dobrih 2300 tujih poslovnežev in uglednih gospodarskih novinarjev vodilnih medijev iz 104 držav. Apex je tako storila že med lanskim medcelinskim pokalom, ki je v brazilski BDP prinesel 3 milijarde €, na račun mundiala pa naj bi se Braziliji vrnilo trikrat več. Samo Apex računa, da bo na račun poslovnih srečanj pridobil za državo za 4 milijarde novih poslov v naslednjih dvanajstih mesecih. Brazilija se uveljavlja tudi kot država kongresnega turizma. Med letoma 2003 in 2013 se je z 19. povzpela na 9. mesto na lestvici držav, ki so organizirale največ poslovnih konferenc in konvencij.

»Kje so problemi, o katerih je bilo toliko govora? Protesti? Vse je veličastno – štadioni, tekme, mundial. Mirne vesti lahko prvenstvo označim za zelo uspešno, Brazilci so ga vzeli za svojega,« je zatrdil tudi predsednik FIFA Sepp Blatter. Državo seveda čaka še veliko izzivov, kot so naraščajoči javni dolg (65 %) in vse večji delež izdatkov za pokojnine, toda dolgoročno drži svojo usodo povsem v svojih rokah. Na gradnjo štadionov v mestih brez prvoligašev in nogometne tradicije (Cuiaba, Brasilia, Manaus in Natal) premore zanimiv odgovor. Štadioni so po mnenju zagovornikov njihove gradnje specifična investicija: ko so zgrajeni, ne moreš povečati njihove kapacitete, četudi bi želel. »Morda bodo klubi zdaj na tekme pritegnili več družin iz naraščajočega srednjega sloja prebivalstva, ki jim prej niso mogli zagotoviti varnosti,« je ocenil minister za šport Aldo Rebello.