Brez ligaškega konca bodo izpuhtele milijarde evrov
Evropska nogometna zveza in nacionalne zveze odločile, da je prednostni cilj izpeljava prvenstev.
Odpri galerijo
Najmočnejši angleški ligi, prva (premier league) in druga (championship), zagotavljata največ prihodkov od televizijskih pravic, zaradi česar se klubi na vse kriplje prizadevajo, da bi sezono nadaljevali takoj, ko bodo to omogočale razmere. FOTO: Reuters
Zdaj je le še vprašanje, kdo bo v naslednjih tednih zmagovalec bitke: koronavirus ali nogomet? Evropska nogometna zveza (UEFA) je po videokonferenci s 55 članicami potrdila, kar je nakazal že njen predsednik Aleksander Čeferin: da je osnovni cilj končati prvenstva, ki so trenutno povsod prekinjena z izjemo Belorusije. Zaradi tega so odpovedane tudi reprezentančne tekme.
Nova usklajena »forma«, ki še ni uradno potrjena, pomeni, da 31. maja ob jubileju sto let organiziranega nogometa v Sloveniji v Stožicah ne bo Cristiana Ronalda in evropskega prvaka Portugalske. To je še en hud udarec za selektorja Matjaža Keka, saj bo ostal še brez tretje letošnje prijateljske tekme. Brez njih bo ostal najmanj do jeseni. Upoštevati je bilo treba tudi zaključne tekme v ligi prvakov in evropske lige, ki bi jih bilo mogoče izpeljati šele v juliju in avgustu.
Nogomet bije bitko s časom. Če bodo epidemijo koronavirusa pravočasno zajezili (ali ustavili), bi se morale ligaške tekme vrniti v »življenje« konec prihodnjega meseca, v skrajnem primeru pa konec junija, na kar tudi upajo.
Odločitve sta narekovala televizijski denar in logistika. Izpad prihodkov bi v primeru neodigrane sezone le v najmočnejših ligah (1. in 2.) skupaj znašal do štiri milijarde evrov, zaradi česar se vrtijo različni scenariji o tem, kako in kdaj nadaljevati prvenstva. V Španiji, ki je ob Italiji najbolj prizadeta s koronavirusom, so nogometašem predlagali, da bi tekme igrali na vsakih 48 ur.
Izgube bi bile res strahovite: v Angliji 1,3 milijarde €, Španiji 800 milijonov €, Nemčiji 750 milijonov €, Italiji 700 milijonov €, Franciji 450 milijonov €. Z vsemi drugimi ligami vred bi izgube znašale 4,5 milijarde €. Po vsej verjetnosti bi sprožil še plaz stečajev klubov.
K temu je treba prišteti še nekaj sto milijonov evrov manj prihodkov za Uefo, če ne bi dokončali lige prvakov in evropske lige. Črn scenarij brez prvenstvenih razpletov bi dodatno sprožil zaplete pri oblikovanju formule, kdo se bo uvrstil v evropska klubska tekmovanja v naslednji sezoni. Tudi zato je ena od različic tudi ta, da bi takoj po končanem prvenstvu brez premora začeli novo.
Izvršni odbor Uefe se je zaradi razmer odločil tudi za prožnost, kar zadeva licenciranje in finančni ferplej. Podprl je predlog, da bi članicam odobrili več časa za licenčne postopke oziroma da bi jih lahko opravili, dokler ne bodo na novo določili pravil Uefinih klubskih tekmovanj za naslednjo sezono.
Ena od najbolj vznemirljivih in nedorečenih zadev je status nogometašev. Za prestope igralcev, nekaterim se bodo pogodbe iztekle s 1. junijem, drugim bodo 1. julija začele veljati, še nimajo rešitve. S tem se ukvarja delovna skupina pri Svetovni nogometni zvezi (FIFA).
Nova usklajena »forma«, ki še ni uradno potrjena, pomeni, da 31. maja ob jubileju sto let organiziranega nogometa v Sloveniji v Stožicah ne bo Cristiana Ronalda in evropskega prvaka Portugalske. To je še en hud udarec za selektorja Matjaža Keka, saj bo ostal še brez tretje letošnje prijateljske tekme. Brez njih bo ostal najmanj do jeseni. Upoštevati je bilo treba tudi zaključne tekme v ligi prvakov in evropske lige, ki bi jih bilo mogoče izpeljati šele v juliju in avgustu.
Pet največjih ob 4 milijarde evrov
Nogomet bije bitko s časom. Če bodo epidemijo koronavirusa pravočasno zajezili (ali ustavili), bi se morale ligaške tekme vrniti v »življenje« konec prihodnjega meseca, v skrajnem primeru pa konec junija, na kar tudi upajo.
Cristiana Ronalda in evropskega prvaka Portugalske konec maja ne bo v Stožicah. FOTO: AFP
Odločitve sta narekovala televizijski denar in logistika. Izpad prihodkov bi v primeru neodigrane sezone le v najmočnejših ligah (1. in 2.) skupaj znašal do štiri milijarde evrov, zaradi česar se vrtijo različni scenariji o tem, kako in kdaj nadaljevati prvenstva. V Španiji, ki je ob Italiji najbolj prizadeta s koronavirusom, so nogometašem predlagali, da bi tekme igrali na vsakih 48 ur.
Izgube bi bile res strahovite: v Angliji 1,3 milijarde €, Španiji 800 milijonov €, Nemčiji 750 milijonov €, Italiji 700 milijonov €, Franciji 450 milijonov €. Z vsemi drugimi ligami vred bi izgube znašale 4,5 milijarde €. Po vsej verjetnosti bi sprožil še plaz stečajev klubov.
K temu je treba prišteti še nekaj sto milijonov evrov manj prihodkov za Uefo, če ne bi dokončali lige prvakov in evropske lige. Črn scenarij brez prvenstvenih razpletov bi dodatno sprožil zaplete pri oblikovanju formule, kdo se bo uvrstil v evropska klubska tekmovanja v naslednji sezoni. Tudi zato je ena od različic tudi ta, da bi takoj po končanem prvenstvu brez premora začeli novo.
4
milijarde evrov bi znašal izpad prihodkov v petih najmočnejših prvenstvih, če jih ne bi izpeljali
milijarde evrov bi znašal izpad prihodkov v petih najmočnejših prvenstvih, če jih ne bi izpeljali
Prestopi igralcev še nedorečeni
Izvršni odbor Uefe se je zaradi razmer odločil tudi za prožnost, kar zadeva licenciranje in finančni ferplej. Podprl je predlog, da bi članicam odobrili več časa za licenčne postopke oziroma da bi jih lahko opravili, dokler ne bodo na novo določili pravil Uefinih klubskih tekmovanj za naslednjo sezono.
Ena od najbolj vznemirljivih in nedorečenih zadev je status nogometašev. Za prestope igralcev, nekaterim se bodo pogodbe iztekle s 1. junijem, drugim bodo 1. julija začele veljati, še nimajo rešitve. S tem se ukvarja delovna skupina pri Svetovni nogometni zvezi (FIFA).
