Bundesliga (še) ne želi po angleški poti

V nemškem nogometu so znova odprli staro, a vedno aktualno vprašanje: ali se da ostati konkurenčen tudi brez tega, da klubi povsem odprejo vrata zunanjemu kapitalu? Generalna direktorja Nemške nogometne lige (DFL) Steffen Merkel in Marc Lenz menita, da je odgovor pritrdilen. V pogovoru za športno revijo Kicker sta ocenila, da je bundesliga v primerjavi z drugimi vodilnimi evropskimi ligami na bolj zdravi poti, ker vlagateljem ne dopušča prevzema klubov.

Pogačar po zmagi najprej ob 5500 evrov, nato je UCI srečala pamet

Jedro nemškega modela ostaja pravilo 50+1, po katerem mora matično društvo obdržati večino glasovalnih pravic, torej petdeset odstotkov lastništva plus eno delnico. Pravilo v Nemčiji že dolgo velja za enega ključnih simbolov drugačnega nogometnega ustroja: manj prostora za popoln vpliv zasebnega kapitala, večji vpliv članstva in praviloma tudi previdnejše finančno upravljanje.

Evropski nogomet je na napačni poti

Lenz je bil v pogovoru precej neposreden. Po njegovem je evropski nogomet zašel na napačno finančno pot, saj številne lige visokih stroškov za igralce ne pokrivajo z rednimi prihodki, temveč z vlagateljskim denarjem ali dolgom. Po besedah vodstva DFL so kapitalske injekcije v največje evropske lige med letoma 2014 in 2024 presegle 17,3 milijarde evrov, pri čemer Nemci opozarjajo, da je bil velik del tega denarja porabljen za kratkoročno lovljenje tekmecev, ne pa za trajnejšo rast.

Kakšna fronta v Parizu: dan za finale pred finalom

Pri tem v Frankfurtu niso skrivali, kam meri kritika. Lenz je poudaril, da angleške premier lige ni treba poveličevati, čeprav ji priznava gospodarsko moč. Po njegovih besedah se ta moč v zadnjih letih ni v celoti prelila v evropske uspehe, angleški klubi pa ostajajo močno odvisni od lastniškega kapitala in beležijo visoke poslovne primanjkljaje. V sezoni 2024/2025 so znašali kar 2 milijardi evrov.

Harry Kane je lahko pobliže spoznal razmere tako v premier ligi kot tudi bundesligi. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Nemci skušajo svojo poanto podpreti tudi s številkami iz domačega okolja. DFL je januarja sporočila, da sta bundesliga in druga bundesliga v lanski sezoni prvič skupaj presegli šest milijard evrov prihodkov; skupni izkupiček je namreč znašal 6,33 milijarde evrov. Za vodstvo lige je to jasen dokaz, da je mogoče rasti tudi brez popolne odvisnosti od investitorskega denarja.

Merkel in Lenz pa sicer ne trdita, da nemški nogomet kapitala ne potrebuje. Nasprotno, poudarjata, da so naložbe nujne, vendar drugje: v infrastrukturi, mladinskih akademijah in vadbenih središčih. Po njunem prepričanju prihodnost ne bo odločena s tem, kdo bo kupil naslednjega napadalca, temveč kdo bo bolje postavil temelje za naslednjih deset let. Prav v tem želi bundesliga ostati drugačna od tekmecev, ki vse pogosteje stavijo na hitre rešitve in vse dražje kadrovske popravke.