Ljubljana – Evropski nogomet bo v novi sezoni pogrešal enega najboljših mož v črnem. Piščalko je obesil na klin Nicola Rizzoli, eden najboljših nogometnih sodnikov na svetu. Rizzoli ne bo zapustil nogometne družine, le igrišče bo zamenjal za pisarno. Odslej bo delegiral sodnike za tekme italijanske serie A, kar bi bila lahko odlična odskočna deska za poznejši prestop na Uefo ali Fifo.
Italijan bo letos dopolnil 46 let, toda kljub temu je bila pred njim vrhunska sezona. Fifa je razrahljala nekdaj trdno starostno omejitev za sodnike (45 let), na seznam elitne skupine sodnikov sta ga uvrstili tako Italijanska (Figc) kot Evropska nogometna zveza (Uefa). V Uefini elitni skupini bo začasno »le« 25 sodnikov, ob treh Italijanih (Orsato, Rocchi in Tagliavento) tudi najboljši slovenski delivec pravice Damir Skomina.
»Odločitev o slovesu od igrišča je bila težka, toda enkrat jo moraš sprejeti. Doživel sem veliko, ni mi žal, novega izziva pa se bom lotil enako zavzeto kot sojenja v finalu lige prvakov,« je zatrdil Rizzoli. Odslej bo odgovoren za delegiranja sodnikov na tekmah serie A, nadzoroval bo zgodovinsko uvajanje videotehnologije (VAR) v italijansko prvenstvo. Če bo tudi v pisarni uspešen kot na zelenici, bo močno ozaljšal življenjepis sodniškega funkcionarja. Ko je leta 2002 debitiral na tekmi serie A med Venezio in Perugio, je malokdo mislil, da je pred njim sijajna kariera.
Spoštovanje njegovih odlik je odtlej rastlo po krivulji eksponentne funkcije. Leta 2007 so ga krstili še na mednarodnem prizorišču. Tri leta pozneje je splezal do finala evropske lige med Atleticom in Fulhamom, leta 2013 mu je Uefa zaupala vodenje zadnjega dejanja v ligi prvakov, ko je Bayern premagal Borussio kljub temu, da je Rizzoli Dortmundčane osrečil z enajstmetrovko, v Braziliji 2014 je vodil finale med Argentino in Nemčijo. Četudi je na zadnjem mundialu kar trikrat (!) sodil Argentini, Lionela Messija ni razveselil; Leo na zadnji dan turnirja ni izkoristil priložnosti, da bi se v soseščini zavihtel ob bok Diegu Maradoni.
Collina na vrh, proti vrhu Šajn
Sodnik, ki je le dvakrat pokazal več kot 10 rumenih kartonov – ko je turški Galatasaray obiskal Berlin, zagrebški Dinamo pa Malmö … – in na mednarodni tekmi nikdar ni izključil več kot enega nogometaša, je užival velik ugled med akterji na igrišču in ob njem. Spremljali smo enega redkih zvezdnikov med sodniki, ki je bil primerljiv s predhodnikom Pierlugijem Collino. Oba sta končala bolonjsko sodniško šolo in po koncu ene kariere začela graditi drugo znotraj iste organizacije. Collina je junija zasedel položaj predsednika Uefine sodniške komisije, za enako obdobje 2017-19 je napredoval v drugega podpredsednika prvi slovenski sodnik Vlado Šajn. Kdo ve, morda bo nekoč nasledil Collino prav Rizzoli.
Uefa posebej ceni sodnike, ki lahko vodijo tekmo brez odvečnega prekinjanja akcij, ki s svojo eleganco, osebnostjo in kretnjami utišajo najbolj čustvene nogometaše. Rizzoli je razumel bistvo pravil igre, krasila ga je vrhunska komunikacija z udeleženci tekme, zato ni čudno, da je v povprečju kazal malo rumenih (4,02) in rdečih kartonov (0,13), toda kar 0,31 enajstmetrovke na tekmo. Ni se bal »reči bobu bob«. Primerljiva statistika Damirja Skomine znaša 4,1 rumenega, 0,19 rdečega kartona, 0,2 enajstmetrovke na mednarodno tekmo.
Rizzoli torej ni zaman sodil na sedmih tekmah Atletica, šestih Reala in Bayerna, petih Barcelone in Manchester Uniteda … Največkrat se je srečal z nemško (6) in francosko (5) reprezentanco, trikrat je občutil tudi slog slovenskega igranja nogometa. Nazadnje lanskega oktobra, ko je – po minuti molka v spomin preminulega dr. Vasje Kruha – pospremil do pomembne zmage zasedbo selektorja Srečka Katanca. Slednjega je osrečil šele po tem, ko sta temeljito pogovorila (na fotografiji) ...
V bogati karieri, ki jo je končal junija na dramatični tekmi BiH in Grčije v Zenici, mu »manjka« le sojenje v finalu eura. Dvakrat je bil blizu, obakrat so mu jo zagodli rojaki! Leta 2012 je Uefa finale načrtovala prav za Rizzolija, a je nato Italija v polfinalu z dvema goloma Maria Balotellija presenetljivo odpravila Nemčijo. Tudi štiri leta pozneje je kotiral najvišje, toda Collina ni bil naklonjen temu načrtu. Bolj za šalo kot zares: učenec tako ni presegel učitelja, ki mu v bogati zbirki finalov (OI '96, LP '99 SP '02 in EL '04) manjka prav euro.
Komentarji