Darwinovi starostniki 21. stoletja
Najboljši športniki na svetu so kot vino – starejši ko so, boljši so.
Odpri galerijo
Cristiano Ronaldo je v sredo dopolnil 35 let, a mlajšim tekmecem daje vedeti, da mu še niso kos. FOTO: AFP
Najprepoznavnejši športni zvezdnik na svetu Cristiano Ronaldo je v sredo dopolnil 35 let. Že toliko ali šele toliko, to je predvsem vprašanje za medicino, strokovnjake za človeško telo. Športne eksperte, trenerje, zanima nekaj drugega: ali pri tej starosti še lahko uprizarja vrhunske nogometne predstave in zabija gole, ki prinašajo lovorike?
O fenomenu Ronaldo, kar zadeva njegove telesne sposobnosti in ohranjanje optimalne forme, s katero je kos mlajšim, o njegovih skrajnih metodah treningov in načinu življenja je znano že skoraj vse. Predvsem to, da je vse mogoče.
Prav minulo desetletje je morda bolj kot kdaj prej zaznamoval fenomen trajanja in zmagovanja vrhunskih športnikov, ki so že debelo v četrtem desetletju v tako rekoč najzahtevnejših panogah premagovali mlajše in prav tako, če ne še bolj, nadarjene izzivalce. V boksu, na primer, so najboljša leta med 30 in 40. Vladimir Kličko je bil s šampionskim pasom v najtežji kategoriji opasan še po 40. letu starosti. Posebno poglavje je teniški svet, Roger Federer v 39. letu starosti, Rafael Nadal v 34. in malo manj Novak Đoković, ki bo letos dopolnil 33 let (kot Lionel Messi), iz turnirja v turnir dokazujejo, da je s primernim načinom treninga mogoče podaljševati vrhunsko kariero. Z zmagami in ne po olimpijskem načelu »pomembno je sodelovati«, da ne bo pomote!
Največji košarkarski zvezdnik LeBron James v 36. letu starosti vodi LA Lakers proti šampionski zvezdici. Vidi se, da ni več tako poskočen in da mišice niso več njegovo glavno orožje, toda Jamesova moč se je premaknila v glavo. V ospredje so prišle njegove izkušnje, modrost, zrelost, voditeljske sposobnosti. Nekoč neustavljiv gladiator (in tudi drugi šampioni) je svojo univerzalnost potrdil s tem, da se je bil sposoben odzvati na »staranje«. Tudi v tako imenovanih vzdržljivostnih panogah, kot je kolesarstvo, je nekaj starostnih posebnežev, od 39-letnega Alejandra Valverdeja, 35-letnega Vincenza Nibalija do Christopherja Frooma, ki bo po sezoni odsotnosti zaradi poškodbe, že v 36. letu starosti, naskakoval peto zmago na največji dirki po Franciji.
Ronaldo, morda še bolj Zlatan Ibrahimović, ki pri 38 letih in za igranje nogometa ter nasploh gibanje precej nerodnih 195 cm višine »šola« mlajše in spretnejše, in drugi »ostareli« športni fenomeni pa vendarle sodijo v kategorijo izjem. Od drugih, manj uspešnih, a prav tako vztrajnih se ločijo po splošni nadarjenosti, po tem, da niso postali najboljši le zaradi vztrajnosti, delavnosti ali sreče. So najboljši izdelki »matere narave« ali po očetu evolucije Charlesu Darwinu naravne selekcije.
Toda tudi Darwin je v svoji tezi o ohranitvi najsposobnejših izpustil zdaj nepogrešljivo sredstvo. Najmočnejše poživilo za upočasnitev staranja ali pomlajevanje je vendarle denar. V »darvinizmu« 21. stoletja pohlep.
O fenomenu Ronaldo, kar zadeva njegove telesne sposobnosti in ohranjanje optimalne forme, s katero je kos mlajšim, o njegovih skrajnih metodah treningov in načinu življenja je znano že skoraj vse. Predvsem to, da je vse mogoče.
Prav minulo desetletje je morda bolj kot kdaj prej zaznamoval fenomen trajanja in zmagovanja vrhunskih športnikov, ki so že debelo v četrtem desetletju v tako rekoč najzahtevnejših panogah premagovali mlajše in prav tako, če ne še bolj, nadarjene izzivalce. V boksu, na primer, so najboljša leta med 30 in 40. Vladimir Kličko je bil s šampionskim pasom v najtežji kategoriji opasan še po 40. letu starosti. Posebno poglavje je teniški svet, Roger Federer v 39. letu starosti, Rafael Nadal v 34. in malo manj Novak Đoković, ki bo letos dopolnil 33 let (kot Lionel Messi), iz turnirja v turnir dokazujejo, da je s primernim načinom treninga mogoče podaljševati vrhunsko kariero. Z zmagami in ne po olimpijskem načelu »pomembno je sodelovati«, da ne bo pomote!
Največji košarkarski zvezdnik LeBron James v 36. letu starosti vodi LA Lakers proti šampionski zvezdici. Vidi se, da ni več tako poskočen in da mišice niso več njegovo glavno orožje, toda Jamesova moč se je premaknila v glavo. V ospredje so prišle njegove izkušnje, modrost, zrelost, voditeljske sposobnosti. Nekoč neustavljiv gladiator (in tudi drugi šampioni) je svojo univerzalnost potrdil s tem, da se je bil sposoben odzvati na »staranje«. Tudi v tako imenovanih vzdržljivostnih panogah, kot je kolesarstvo, je nekaj starostnih posebnežev, od 39-letnega Alejandra Valverdeja, 35-letnega Vincenza Nibalija do Christopherja Frooma, ki bo po sezoni odsotnosti zaradi poškodbe, že v 36. letu starosti, naskakoval peto zmago na največji dirki po Franciji.
Ronaldo, morda še bolj Zlatan Ibrahimović, ki pri 38 letih in za igranje nogometa ter nasploh gibanje precej nerodnih 195 cm višine »šola« mlajše in spretnejše, in drugi »ostareli« športni fenomeni pa vendarle sodijo v kategorijo izjem. Od drugih, manj uspešnih, a prav tako vztrajnih se ločijo po splošni nadarjenosti, po tem, da niso postali najboljši le zaradi vztrajnosti, delavnosti ali sreče. So najboljši izdelki »matere narave« ali po očetu evolucije Charlesu Darwinu naravne selekcije.
Toda tudi Darwin je v svoji tezi o ohranitvi najsposobnejših izpustil zdaj nepogrešljivo sredstvo. Najmočnejše poživilo za upočasnitev staranja ali pomlajevanje je vendarle denar. V »darvinizmu« 21. stoletja pohlep.
