Ljubljana – Projektil Jasmina Mešanovića v 58. minuti je odločil prvi derbi 14. kola 1. SNL. Vijolična operacija Domžale se je tako izšla odlično, domači so z bridko resnico spoznali, da se je njihov tekmovalni in razvojni zaostanek po uspešnem evropskem poglavju povečal.
Kdo ve, morda je soliden derbi odločila tudi presoja sicer solidnega glavnega sodnika Nejca Kajtazovića v 41. minuti, ko je po dvoboju Mariborčana Aleksandra Rajčevića in Domžalčana Amedeja Vetriha tik pred gostujočim vratarjem Jasminom Handanovićem samo zamahnil z roko. Vetrih je namreč padel po stiku z Rajčevićem s hrbta.
Domači trener Simon Rožman po tekmi niti z besedo ni omenil edinega spornega trenutka, ki je med dvobojem seveda izstrelil Domžalčane z rezervne klopi, in pošteno priznal, da Domžale ta trenutek niso konkurenčne Mariboru.
»Vedeli smo, da bo v takšnem trdem derbiju z malo priložnosti prvi gol odločilen. Ampak naša dnevna forma ni bila na primerni ravni. Privoščili smo si preveč tehničnih napak kot, na primer, pri oddajanju žoge,« je začel analizo Rožman. Del slabše podobe od pričakovanj navijačev (predvsem Olimpijinih) in javnosti, potem ko so Domžale zaporedoma zmagale v dveh tekmah, vključno z derbijem v Novi Gorici, je pripisal tudi novemu oblikovanju moštva.
»Po uspešnem evropskem poletju smo v obdobju ustvarjanja moštva. Težko je nadomestiti odhode petih, šestih igralcev in pri tem ohraniti primerno organiziranost in avtomatizme. Ti nam ta trenutek najbolj primanjkujejo. Tudi zato se je težko zoperstaviti proti organiziranim moštvom, kot je Maribor. Težko je ustvarjati, toda vemo, kako znova priti do tekmovalnega moštva,« je bil del izčrpne Rožmanove analize, ki ji je piko na i postavil eden od osmoljencev Vetrih.
»Še posebej z igro v drugem polčasu si nismo zaslužili točke. V zvezni vrsti smo bili brez zamisli in hitrosti. Brez priložnosti ne moreš zmagati, tekmeci si zaslužijo pohvale za taktično postavitev.«
Domžalčani brez izrazitega napadalca v začetni enajsterici so bili pred Handanovićevimi vrati brezzobi tekmeci. Poletni napadalni džoker Lovro Bizjak zaradi bolezni še ni povsem nared, Rožmanovo presenečenje pa je bilo, da je na rezervni klopi pustil doslej standardnega Zenija Husmanija. Obolelega vratarja Dejana Milanića je solidno zamenjal Ajdin Mulalić.
Resda so bili Domžalčani enakovredni v teku in agresivnosti, toda proti znova taktično dovršenim in izjemno uigranim Mariborčanom pogrešali preblisk ali dva najboljših posameznikov. Najmočnejša aduta sta bila v senci, Marko Alvir je bil sila nenatančen, Senijad Ibričić pa močan z žogo v nogah, a brez pomoči soigralcev nemočen v dvobojih z brezhibno organizirano obrambo Mariborčanov.
Vijolični se počutijo kot ribe v vodi, ko jim ni treba narekovati igre in stiskati tekmeca. Tudi zato jim je bil derbi pisan na kožo, trener Darko Milanič je, kot je priznal, užival. Tudi v igri morda igralca z najboljšo formo Damjana Boharja, spet učinkovitega razbijalca igre Marwana Kabhe, avtoritativnega Marka Šulerja, voditeljskega Dareta Vršiča, naposled takšnega, kot ga želijo videti navijači, prebojnega in zanesljivega Martina Milca ...
»Zadovoljen sem, ker vem, da smo igrali proti moštvu, ki ti lahko hitro pokvari računico. Všeč mi je bilo, da smo delovali sveže in da smo lahko tekli. Odvzeli smo jim najmočnejše orožje, z napadi v globino prevzeli nadzor, lepo smo izkoristili igro v širino, v zadnji liniji smo natančno podajali in to je bila prava pot,« je bilo Milaničevo zadovoljstvo vidno tudi na njegovem obrazu in v njegovem komentarju, v katerem ni manjkalo taktično-tehničnih podrobnosti. »Bili smo zreli, nadzorovali smo dvoboj polnega ritma, čeprav so se menjavale pobude. Zbrani smo bili, vsaka napaka bi bila lahko usodna.«
Prav zmagovalna akcija je bila odraz moči. Alvirjevo podajo je na sredini prestregel Milec, potem je Dino Hotić z globinsko podajo za hrbet nepazljivega Tilna Klemenčiča zaposlil Mešanovića, čigar »bomba« je potrdila, da je Bošnjak v odlični strelski formi. Kar sproži proti vratom, zadene. Zabija pa spektakularno.
Komentarji