
Postanite naročnik | že od 14,99 €

V Münchnu tokrat nismo dobili novega napadalnega viharja, kakršnega sta Paris Saint-Germain (PSG) in Bayern München uprizorila na prvi tekmi. Parižani po remiju z 1:1 in skupni zmagi s 6:5 niso govorili o veličastni predstavi, temveč predvsem o trpljenju, značaju in disciplini. Na drugi strani v Bayernovi slačilnici ni bilo toliko obupa kot občutka, da je finale ušel v trenutkih, ki bi jih lahko odigrali bolje.
Luis Enrique je na novinarsko konferenco prišel utrujen, a miren. Ni deloval evforično, prej kot trener, ki ga je bolj kot samo napredovanje zadovoljilo, na kakšen način je njegova ekipa preživela tak večer. »To je trenutek za uživanje. Bila je tekma na res visoki ravni. Bayern je poskusil vse, stalno je napadal in bilo je zelo težko. Nismo vajeni braniti se tako dolgo, a smo še enkrat pokazali, kakšna ekipa smo.« Pri PSG so očitno zelo ponosni prav na to, da se letos niso več pokazali le kot moštvo, ki zna igrati z žogo, temveč tudi kot ekipa, ki zna stisniti zobe.

Enrique je bil posebej zgovoren, ko je govoril o psihološkem delu večera. »Biti nad 100 odstotki je zelo nevarno,« je dejal in s tem lepo povzel, kako je videl razliko med nadzorom in živčnostjo v takem polfinalu. Po njegovem je PSG v zadnjih treh letih pokazal, da je pripravljen na vsako vrsto tekme, tudi na takšno, v kateri mora velik del časa preživeti v obrambi. »Radi imamo posest, radi igramo dober nogomet, a če moramo braniti v nizkem bloku, lahko delamo tudi to. Morda ni to tisto, za kar smo zgradili to ekipo, a če je treba, znamo.«
Še bolj osebno je zvenel, ko je ocenjeval svoje moštvo v širšem kontekstu. »V treh letih je to najmočnejša ekipa, kar sem jo imel. Najbolj podobna temu, kar želimo biti.« Ob tem je poudaril še nekaj, kar v Parizu pogosto radi preslišijo: da PSG letos zaradi poškodb sploh še ni mogel redno igrati v udarni postavi, a je kljub temu spet v finalu. Spomnil pa je tudi, da je že po skupinskem delu dejal, da ne vidi boljše ekipe od svoje, in v Münchnu te misli ni želel vzeti nazaj.
Tudi v slačilnici PSG se je ponavljala ista beseda: trpljenje. Joao Neves je po tekmi dejal: »Znamo trpeti. Tudi ob poškodbah so vsi pripravljeni igrati; tako se zgradi velika ekipa.« Desire Doue je večer opisal kot »izjemno tekmo« in »še eno čarobno noč v Münchnu«, pri čemer je poudaril, da gre za obračune, o katerih igralci sanjajo že kot otroci. To je bil zanimiv kontrast prvemu polfinalu v Parizu, kjer so v ospredje silili kaos, goli in ofenzivni ogenj. Tokrat je PSG po lastnih besedah bolj cenil nekaj drugega: da je pod pritiskom ostal zbran.

V münchenskem taboru po izpadu ni bilo veliko tarnanja, je pa bilo čutiti precej grenkobe. Vincent Kompany je po tekmi priznal, da je »grenko«, ker je Bayern izpadel proti »zelo dobremu nasprotniku«, ob tem pa opozoril tudi na nekaj odločitev, ki so po njegovem v obeh obračunih prevečkrat šle v škodo Bayerna. »Pogledati moramo nekatere faze igre, o katerih so odločali sodniki. To nikoli ni izgovor za vse, a je pomembno. Če pogledamo obe tekmi, je verjetno preveč stvari šlo proti nam.« Hkrati je brez ovinkarjenja dodal še drugo, prav tako pomembno misel: »Morali bi biti bolj odločni.«

To je zelo natančno ubesedil tudi Konrad Laimer: »Nekako se je zdelo, da nam manjka zadnji udarec, tista res stoodstotna priložnost. Ta gol je prišel prepozno.« Kompany je ob tem skušal pogled že usmeriti naprej. »Liga prvakov je za nas letos končana, a nova priložnost bo prišla. In to je zame motivacija.«
Zanimivo bo videti, kako bo Belgijec v naslednji sezoni nadgradil to moštvo, še prej pa nas 30. maja v Budimpešti čaka finale med PSG in Arsenalom, ki obeta spopad dveh ekip z jasno idejo, prepoznavnim slogom in dovolj kakovosti za še en velik evropski večer.
Komentarji