Letošnje volitve predsednika Svetovne nogometne zveze (FIFA) bi bile kaj lahko ene najbolj izenačenih in spektakularnih doslej. Konec maja bo v Zürichu očitno zelo napeto, saj se bodo za najvplivnejši položaj v nogometni družini pomerili kar štirje tekmeci. Sepp Blatter, ki vodi FIFA od leta 1998, kljub vsemu velja za absolutnega favorita za zmago.
»Številne nacionalne zveze so me prosile, naj kandidiram še enkrat, saj se niso poistovetile z imeni med vloženimi kandidaturami. Sprejel sem izziv. Vsem, ki bi se me radi znebili, sporočam, naj to storijo javno. Tako pa se mi zdi, da opozicija, ki prihaja iz Nyona, torej z UEFA, nima poguma, da bi se mi javno zoperstavila. Naj javno podpre svojega kandidata, naj bo torej spoštljiva,« je pojasnil že peto kandidaturo za predsednika FIFA Švicar, ki bo 10. marca dopolnil 79 let. Blatter je večkrat poudaril, da »ni dokončal reform, ki so se začele leta 2011«, zato da mora dobiti še en petletni mandat.
Odšlo pet pokroviteljev
Švicarja ne ganejo številne kritike, tudi ob obtožbah o domnevni korupciji znotraj krovne nogometne hiše le odmahne z roko. Še več, niti dejstvo, da je v zadnjem obdobju prekinilo sodelovanje s FIFA kar pet velikih pokroviteljev (Sony, Johnson & Johnson, Castrol, Continental, Emirates), ne spreminja njegove drže, prav tako naj se ne bi zmanjšal niti Blatterjev vpliv med posameznimi članicami, resda predvsem v Aziji in Afriki, ki skupaj prispevata kar 48 odstotkov vseh delegatskih glasov (100 od 209). Lobi, ki je prepričal peterico o prenehanju sodelovanja s FIFA, poskuša podobno doseči tudi v pogovorih s Fifinimi partnerji Coca-Colo, Adidasom in Viso ter pokroviteljem mundiala McDonald’som. Blatter je na omenjene poteze odgovoril že nedavno: na prvenstvu, ki ga bo leta 2018 organizirala Rusija, bo pokrovitelj koncern Gazprom, štiri leta pozneje v Katarju pa Qatar Airways. Državni podjetji iz držav-prirediteljic torej. Kako bo pozneje, ni znano; za mundial 2026 naj bi se spopadli Kanada, Mehika, Kolumbija, Kazahstan, Maroko in ZDA, za oddaljeno leto 2030 sta največji interes izkazala soseda Urugvaj in Argentina, ki bi kandidirala skupaj. Dejstvo je le, da je FIFA odvisna tudi od sponzorskega iztržka, ki znaša dobro milijardo evrov na štiri leta.
Prav glasovanje za turnirja v letih 2018 in 2022 so pospremile doslej najhujše obtožbe o korupciji znotraj FIFA. Mnogi člani svetovne nogometne družine vse bolj odkrito udrihajo čez Blatterja in njegov ustroj nogometne organizacije, najbolj nezadovoljni s Švicarjem pa so prav njegovi »rojaki« na stari celini, ki mu očitajo preveliko spogledovanje z Azijo na račun vpliva in pomena Evrope. Zato ne čudi, da so vsi trije Blatterjevi protikandidati tesno povezani z Evropejci (francoski diplomat Jerome Champagne, ki je vrsto let deloval na FIFA v izvršnih funkcijah, je tik pred zdajci umaknil kandidaturo). To so Nizozemec Michael von Praag, ki si želi, »da Blatter na naslednjih volitvah ne bi zmagal«, nekdanji portugalski velemojster Luis Figo in jordanski princ Ali bin Hussein. Celo slednji je kandidat Evropejcev; njegova glavna podpornica ni Jordanija, pač pa Angleška nogometna zveza (FA). Angleži sodijo med najhujše Blatterjeve kritike, potem ko so izgubili boj za SP 2018 kljub pomoči otoškega političnega in športnega vrha.
Figo kot Platini leta 2007?
Morda je namen več vloženih »evropskih« kandidatur preprečiti zmagoslavje Seppa Blatterja v prvem krogu volitev predsednika, za kar bi Blatter potreboval dvotretjinsko večino. Nekateri menijo, da naj bi bil glavni favorit stare celine Luis Figo, ki bi lahko zasedel FIFA kot Michel Platini UEFA 26. januarja 2007. »Nogomet nogometašem,« bi lahko zapisali. V naslednjih krogih – v vsakem bo izpadel le zadnjeuvrščeni – bo zmagovalcu zadostovala navadna večina glasov.
»Priznam, da sem presenečen nad začetno podporo, ki so mi jo izrazili številni prijatelji in znanci z vseh koncev sveta ter tudi drugi ljudje, ki v meni vidijo možnosti za pozitivne spremembe v delovanju FIFA. Samo poglejte, kako je zdaj: če 'poguglate' besedo FIFA, boste najprej našli zadetke in članke o korupciji in škandalih. Nogomet si zasluži več,« je napovedal Figo, ki ga je med prvimi javno podprl rojak Jose Mourinho. »Že njegova kandidatura je korak naprej za nogomet. Verjamem v njegov značaj in željo, poznam tudi njegovo strast za nogometom. Luis Figo bi bil fantastičen predsednik, ki bi živel za nogomet in tesno sodeloval z vsemi nacionalnimi zvezami,« mu je polaskal trener Chelseaja. Kot je dodal Figo, se je za kandidaturo odločil po tem, ko FIFA ni javno objavila rezultatov poročila o korupciji pri glasovanju za prvenstvi 2018 in 2022, ameriški preiskovalec pri FIFA Michael Garcia pa je odstopil.
Treba je dodati, da je moral imeti vsak kandidat formalno podporo najmanj petih članic FIFA. Figa so denimo podprle – ob portugalski zvezi – Danska, Luksemburg, Makedonija, Črna gora in Poljska. Nizozemec van Praag je razkril podporo Belgije, Ferskih otokov, Romunije, Škotske in Švedske. Blatter ni želel razkriti svojih podpornikov, čeprav je jasno, da ga podpira večina azijskih in afriških članic FIFA. Švicar seveda ni naiven. FIFA si je s poslovanjem v preteklih letih nakopičila 1,5 milijarde evrov rezerv, četudi po slehernem mundialu razdeli 200 milijonov € med udeleženke in druge svoje članice. Krovna nogometna hiša – kljub odpovedim nekaterih pokroviteljev – še nikdar ni poslovala bolj stabilno, svetovne zveze drugih panožnih športov pa še nikdar niso na FIFA gledali s tako zavistjo.
Komentarji