Svetovna nogometna zveza (FIFA), mednarodni medijski oligopolisti in indijski vlagatelji bodo v teh mesecih vnovič poskušali predramiti klubski nogomet v Indiji. Ustanovili so indijsko super league, ki jo promovirajo nekdanji asi svetovnega nogometa, najvidnejši zvezdniki filmskega Bollywooda in sam Sepp Blatter.
Približno 28 milijard evrov prihodkov na leto ustvari svetovna nogometna družina, toda le zanemarljiv del moke za to pogačo prispevata Kitajska in Indija, državi z največjim prebivalstvom na Zemlji. Indijska demokracija morda zaostaja korak tudi za Kitajsko, posledično predstavlja ogromen potencial za rast nogometne skupnosti. To je zaznala FIFA, ki bo v naslednjih letih poskušala prebuditi nogometu nenaklonjeno podcelino. Z blagoslovom krovne nogometne hiše so Indijci 12. oktobra zagnali nogometno super league (ISL), tekmovanje, ki bo po ligaškem sistemu trajalo do 20. decembra, ko se bodo najboljši štirje klubi merili v polfinalu in finalu.
Angleški in španski klubski nogomet uživata redno pozornost 131 milijonov Indijcev, zato so vodilni možje ISL prepričani, da bi lahko del tega občinstva pritegnili z domačo ligo. ISL se ne more primerjati s tamkajšnjo ligo v kriketu, ki je z naskokom najbolj priljubljen šport v Indiji. Toda cilj snovalcev ISL je, da bi postal nogomet druga športna panoga na hierarhični lestvici. Da ne gre za nogometni eksperiment naivnih zaljubljencev v najbolj razširjeno igro na svetu, je možno skleniti ob pogledu na glavne akterje. ISL je ustanovila skupina vlagateljev pod imenom IMG Reliance. Gre za t. i. joint venture (skupno podjetje) podjetij IMG Worldwide s sedežem v ZDA, ki deluje v šovbiznisu, in Reliance Industries, ki je v lasti najbogatejšega Indijca Mukeša Ambanija, s podporo indijske TV mreže Star India, katere lastnik je Rupert Murdoch, in Indijske nogometne zveze. Osem klubov je za desetletne licence za igranje v ISL odštelo po 25 milijonov ameriških dolarjev (20 mio €), kar skupno znese 200 milijonov $. »Pričakujemo, da bo vrednost osmih licenc v nekaj letih zrasla na 400 milijonov USD, ob povečanju lige na 16 ali 20 ekip, kar je realen načrt, pa bi presegli milijardo dolarjev,« je napovedal Michael Dolan, prvi mož IMG.
»Pri zamisli o nogometni ligi smo izhajali iz podobne zgodbe o uspehu z ligo v kriketu, kjer smo kot lastniki franšize prav tako temeljili na prodaji licenc in vrhunski medijski podpori. Prepričan sem, da bo tudi nogometna liga z leti zadihala s polnimi pljuči,« je ob predstavitvi ISL zatrdil Udaj Šankar, izvršni direktor Star India, in dodal: »Indija je lačna drugega športa. Kombinacija vrhunske infrastrukture in našega znanja v športni produkciji bo zadetek v polno, izdelek, s katerim se ne bo moglo primerjati nič drugega.«
Trenutna infrastruktura v Indiji je resda mizerna, četudi igrišča z umetno in naravno travo rastejo kot po monsunskem deževju. Na pomoč je priskočila FIFA s številnimi programi za razvoj nogometa, predvsem tako imenovanim »grassroot«. Ni presenetljivo, da je FIFA lanskega decembra zaupala organizacijo svetovnega prvenstva za igralce do 17 let prav Indiji. To bo prvi mednarodni nogometni turnir v 1,2-milijardni državi!
»Indija je speči nogometni velikan,« je prepričan prvi mož FIFA Sepp Blatter, ki v zadnjih letih stavi na azijski trg (in glasove tamkajšnjih članic), zato njegova osebna podpora Indiji ne čudi. Tudi generalni sekretar FIFA Jerome Valcke meni podobno: »Indija ima ogromen potencial, pri čemer je v pomoč prav ISL. Vse bomo naredili za to, da dvignemo raven nogometa v Indiji in njeni reprezentanci omogočimo čimprejšnji realen boj za nastop na mundialu. Brez pomoči oblasti ne bo šlo, saj potrebujemo parcele za gradnjo igrišč in druge infrastrukture.« Valcke je bil kar konkreten. FIFA ima pač sleherno leto na voljo denar za investicije in kaj bi bilo boljše, kot če bi z njimi pridobil v nogometno družino tudi tako velik trg, kot je indijski?
Prav s FIFA so »namignili«, da bi bilo za začetno medijsko prepoznavnost ISL dobrodošlo, če bi pri vsakem od osmih klubov igrali tudi (nekoč) uveljavljeni zvezdniki, ki bi najlažje pritegnili mlajše navijače. Vsak klub ISL mora imeti v moštvu tako imenovanega zvezdnika (ang. marquee player); v prvi sezoni ISL bodo to Fredrik Ljungberg, Joan Capdevilla, David Trezeguet, Elano, Robert Pires, Luis Garcia, David James in Alessandro Del Piero, ki jim bodo pomagala na igrišču še nekatera znana imena, kot so Nicolas Anelka, Manuel Friedrich, Kostas Katsouranis, Eric Djemba-Djemba, Mikael Silvestre, Marco Materazzi in drugi. V ISL igra 219 nogometašev, katerih povprečna starost je 27,6 leta, med njimi je 100 tujcev (45,6 %). Najdražji igralec ISL je 31-letni brazilski nogometaš Andre Santos (2 mio €), ki je med drugim igral za Corinthians, Flamengo, Fenerbahče in Arsenal.
Treba je dodati, da ISL ni prvi poskus FIFA za širitev nogometne družine. Že leta 1996 se je v ZDA rodila major soccer league (MSL), ki po nekajletnih težavah posluje z dobičkom in med mladimi že ogroža primat tamkajšnjih vodilnih športov. V zadnjih letih poskuša nadgraditi poklicno ligo tudi Avstralija, kamor je, denimo, zaneslo tudi nekdanjega slovenskega kapetana Roberta Korena, ki je član kluba Melbourne City (isti lastnik kot v primeru Manchester Cityja). ZDA (in Japonska) sta po ustanovitvi lig močno okrepili svoji reprezentanci, Avstralija še ne. Indijci so prepričani, da jim ne bo spodrsnilo. »Večje zanimanje za šport bo povečalo interes tudi za kriket,« so prepričani pri zvezi za kriket, ki je priskočila na pomoč ustanoviteljem ISL. Med lastniki licenc za ISL sta tako tudi zvezdnika iz kriketa Sačin Tendulkar in Sourav Ganguli, pa bollywoodska igralca Šah Ruk Kan in Salman Kan.
Le nekdanji brazilski as Zico, eden od osmih trenerjev v ISL, je opozoril Indijce: »Osebno sem bil del snovanja lige na Japonskem, ki pa se je prijela le zato, ker v tamkajšnjih klubih ni bilo poplave tujih igralcev. Tam so lahko v klubih le po trije. Na tekmah ISL mora biti na igrišču najmanj pet Indijcev, kar je premalo tudi za gradnjo reprezentance.«
Komentarji