Fifa pozna vlagatelje za dodatnih 20 milijard evrov
Spektakularno klubsko prvenstvo in svetovna liga narodov za večjo finančno uspešnost Fife.
Odpri galerijo
Kitajski predsednik Xi Jinping (desno) je zaljubljen v nogomet. Tudi Fifin predsednik Gianni Infantino (levo) računa na vzpon s pomočjo kitajskih vlagateljev. FOTO: Reuters
Nogometna družina se nahaja pred (r)evolucijo, bi lahko sklepali po drzni zamisli Svetovne nogometne zveze (Fife), ki želi pritegniti v panogo 25 milijard dolarjev svežega kapitala. Na obzorju so temeljita nadgradnja svetovnega klubskega prvenstva, uvedba nove svetovne lige narodov in – ni izključeno – tudi Fifin spopad z Evropsko nogometno zvezo (Uefo).
Fifa vrsto let išče svojo identiteto, potem ko je najprej izgubila integriteto zavoljo niza podkupovalnih škandalov v Južni in Srednji Ameriki ter »afere Blatter proti Platiniju«, ki je močneje prizadela krovno hišo Fifo kot njeno evropsko »hčerko« Uefo. Slednja je izvedla volitve novega predsednika, Michela Platinija je nasledil vrhunski pravnik Aleksander Čeferin, ki je s temeljito reformo organizacije slednjo spremenil v najuglednejšo športno konfederacijo na svetu, ki ustvari daleč največ letnih prihodkov.
V zahodnem svetu je dodatno načel ugled Fife izbor prirediteljev svetovnih prvenstev 2018 in 2022, potem ko sta Rusija in Katar dobila prednost pred Anglijo in ZDA. Nekateri pokrovitelji in partnerji so odpovedali nadaljnje sodelovanje s Fifo, zato je predsednik Gianni Infantino začel iskati alternativno rešitev za dvig ugleda in boljše finančno poslovanje nogometnega mastodonta. Potem ko je imela inštitucija s sedežem nad Züriškim jezerom v zadnjih letih izgubo, še vedno računa na presežek v štiriletki 2015‒2018, v kateri naj bi ustvarila 4,6 milijarde evrov prihodkov. Za primerjavo: Uefa naj bi na krilih rekordno uspešnega poslovanja v enakem obdobju ustvarila 14,1 milijarde evrov prihodkov.
Infantinov odgovor na Čeferinov finančni rekord? Temeljito prenovljeno svetovno klubsko prvenstvo in uvedba svetovne lige narodov, s katerima naj bi Fifa v naslednjih dvanajstih letih ustvarila dodatnih 25 milijard dolarjev (približno 20 milijard €)! Zamisel je Infantino razkril članom sveta Fife – gre za organ, ki je nasledil izvršni odbor – na marčevskem zasedanju v kolumbijski Bogoti, konzorcij morebitnih vlagateljev pa naj bi Fifi postavil 60-dnevni rok za odgovor: najpozneje do konca maja.
Za kaj gre? Fifa razmišlja o ponudbi, po kateri bi prodala pravice za organizacijo omenjenih dveh tekmovanj skupini vlagateljev iz ZDA, Kitajske, Japonske, Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov, pri čemer bi obdržala 51-odstotni delež v novoustanovljenem podjetju. Konkretnih podatkov o investitorjih še ni, v zakulisju se govori zgolj o japonskem konglomeratu SoftBank in britanski svetovalni skupini Centricus.
Prvič, klubsko SP bi razširili iz sedanjih sedmih na 24 klubov, namesto vsakoletnega turnirja bi šlo za štiriletne cikluse začenši s prvim v juniju ali juliju 2021. V sozvočju s projektom bi Fifa ukinila medcelinski pokal, junijsko reprezentančno generalko eno leto pred slehernim svetovnim prvenstvom, ki se med navijači ni najbolje prijela. Evropa bi na novi klubski mundial prispevala polovico klubov – finaliste lige prvakov in zmagovalce evropske lige zadnjih štirih let –, na turnirju bi nastopali še zadnji štirje prvaki južnoameriškega pokala libertadores, osmerico udeležencev z drugih celin pa bi prinesle kvalifikacije. Če bi bilo prvenstvo danes, bi Evropo zastopali finalisti lige prvakov 2014-2017 Real Madrid, Barcelona, Atletico in Juventus, še štirje klubi z najvišjim koeficientom (Bayern, PSG, ManCity in Arsenal) ter Manchester United, Sevilla, Liverpool in Benfica iz evropske lige. To bi bilo jamstvo za spektakel brez primere. Bolj ali manj neugledni klubski turnir je namreč doslej pritegnil delni interes občinstva zgolj s finalno tekmo, Fifa pa je nazadnje z njim ustvarila 37 milijonov dolarjev. Po novem naj bi šlo za medijsko odlično pokrit dogodek z 31 tekmami, ki bi Fifi navrgel med 650 milijonov in milijardo prihodkov, organizatorji pa bi z vsako izvedbo tekmovanja v letih 2021, 2025, 2029 in 2033 ustvarili približno 3 milijarde dolarjev. Obljubljajo, da naj bi šle tri četrtine prihodkov v nagradni sklad klubom.
Drugič, Fifa bi uvedla tudi svetovno ligo narodov po zgledu na Uefin projekt, ki bo zaživel letošnjega septembra, v katerem bo denimo Slovenija igrala v 3. skupini lige C skupaj z Norveško, Bolgarijo in Ciprom. Svetovno ligo narodov bi igrali na vsaki dve leti, toda znotraj obstoječih uradnih terminov Fife, s čimer bi zagotovili enako število tekem za preobremenjene igralce najboljših klubov.
Zamišljena projekta Fife bi lahko ustavila prav Evropa oziroma njuni glavni organizaciji Uefa in združenje najbogatejših klubov (ECA), ki mu je Čeferin z reformo namenil dva sedeža v izvršnem odboru Uefe. »Dvomim, da bi lahko novo klubsko tekmovanje res zaživelo že leta 2021,« je denimo opozoril Čeferin, prvi mož ECA Andrea Agnelli je šel še dlje: »Do leta 2024 ne bi smeli dodajati na tekmovalni koledar nobenih novih tekmovanj.«
O problematiki prevelikega števila tekem na sezono smo marca vprašali Agnellija tudi v intervjuju za Delo. Tedaj je odgovoril: »Pomembno je, da imamo klubi svojo besedo in da sodelujemo z nacionalnimi zvezami. Klubi moramo upoštevati pomembnost velikih reprezentančnih tekmovanj, toda tudi na drugi strani morajo razumeti, kako veliko denarja dobi denimo Uefa zaradi klubov. Medsebojno sodelovanje je še toliko pomembnejše, ker imamo oboji iste igralce, ki so resnični zvezdniki, saj ljudje gledajo nogometne tekme na štadionih in pred televizijskimi ekrani zgolj zaradi igralcev, ne zaradi nas uradnikov. Prav zato moramo upoštevati tudi mnenje igralcev.«
Pobuda Infantinove Fife je kljub vsemu razumljiva. Pod vodstvom Švicarja, vrsto let generalnega sekretarja Uefe, je Fifa že razširila svetovno prvenstvo na 48 reprezentanc – začenši z letom 2026, vse močnejše pa so enake pobude tudi za SP 2022 –, ki bo prineslo krovni svetovni hiši več prihodkov od prodaje TV pravic, vstopnic in pokroviteljev.
S predlogom o reformi klubskega prvenstva in uvedbi svetovne lige narodov bi Infantino pridobil dodatne simpatije med večino od 211 članic Fife, ki prihajajo zunaj Evrope. To je (zanj) gotovo zelo pomembno. Naslednje leto mu bo namreč potekel mandat, ki ga je nasledil februarja 2016, 48-letni pravnik pa je že napovedal, da se bo vnovič potegoval za položaj predsednika Fife.
»Osnovna ideja se vrti okrog dejstva, da nogomet ne domuje le v Evropi. Nogomet je največje družbeno gibanje na svetu s približno tremi milijardami zasledovalcev, toda doslej je premogel le en festival vsaka štiri leta – svetovno prvenstvo. Vizija Fife je, da ponudi navijačem novo klubsko tekmovanje najvišje ravni, ki bi na koncu okronalo pravega kralja svetovnega nogometa, slednji pa bi bil primerno nagrajen,« naj bi bile besede Infantina nekaterim članom sveta Fife med marčevskim zasedanjem v Bogoti.
Fifa vrsto let išče svojo identiteto, potem ko je najprej izgubila integriteto zavoljo niza podkupovalnih škandalov v Južni in Srednji Ameriki ter »afere Blatter proti Platiniju«, ki je močneje prizadela krovno hišo Fifo kot njeno evropsko »hčerko« Uefo. Slednja je izvedla volitve novega predsednika, Michela Platinija je nasledil vrhunski pravnik Aleksander Čeferin, ki je s temeljito reformo organizacije slednjo spremenil v najuglednejšo športno konfederacijo na svetu, ki ustvari daleč največ letnih prihodkov.
Fifa ustvarila 4,6 milijarde, Uefa 14,1 milijarde evrov
V zahodnem svetu je dodatno načel ugled Fife izbor prirediteljev svetovnih prvenstev 2018 in 2022, potem ko sta Rusija in Katar dobila prednost pred Anglijo in ZDA. Nekateri pokrovitelji in partnerji so odpovedali nadaljnje sodelovanje s Fifo, zato je predsednik Gianni Infantino začel iskati alternativno rešitev za dvig ugleda in boljše finančno poslovanje nogometnega mastodonta. Potem ko je imela inštitucija s sedežem nad Züriškim jezerom v zadnjih letih izgubo, še vedno računa na presežek v štiriletki 2015‒2018, v kateri naj bi ustvarila 4,6 milijarde evrov prihodkov. Za primerjavo: Uefa naj bi na krilih rekordno uspešnega poslovanja v enakem obdobju ustvarila 14,1 milijarde evrov prihodkov.
Infantinov odgovor na Čeferinov finančni rekord? Temeljito prenovljeno svetovno klubsko prvenstvo in uvedba svetovne lige narodov, s katerima naj bi Fifa v naslednjih dvanajstih letih ustvarila dodatnih 25 milijard dolarjev (približno 20 milijard €)! Zamisel je Infantino razkril članom sveta Fife – gre za organ, ki je nasledil izvršni odbor – na marčevskem zasedanju v kolumbijski Bogoti, konzorcij morebitnih vlagateljev pa naj bi Fifi postavil 60-dnevni rok za odgovor: najpozneje do konca maja.
Za kaj gre? Fifa razmišlja o ponudbi, po kateri bi prodala pravice za organizacijo omenjenih dveh tekmovanj skupini vlagateljev iz ZDA, Kitajske, Japonske, Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov, pri čemer bi obdržala 51-odstotni delež v novoustanovljenem podjetju. Konkretnih podatkov o investitorjih še ni, v zakulisju se govori zgolj o japonskem konglomeratu SoftBank in britanski svetovalni skupini Centricus.
Na prvenstvu 2021 kar 12 najboljših klubov iz Evrope
Prvič, klubsko SP bi razširili iz sedanjih sedmih na 24 klubov, namesto vsakoletnega turnirja bi šlo za štiriletne cikluse začenši s prvim v juniju ali juliju 2021. V sozvočju s projektom bi Fifa ukinila medcelinski pokal, junijsko reprezentančno generalko eno leto pred slehernim svetovnim prvenstvom, ki se med navijači ni najbolje prijela. Evropa bi na novi klubski mundial prispevala polovico klubov – finaliste lige prvakov in zmagovalce evropske lige zadnjih štirih let –, na turnirju bi nastopali še zadnji štirje prvaki južnoameriškega pokala libertadores, osmerico udeležencev z drugih celin pa bi prinesle kvalifikacije. Če bi bilo prvenstvo danes, bi Evropo zastopali finalisti lige prvakov 2014-2017 Real Madrid, Barcelona, Atletico in Juventus, še štirje klubi z najvišjim koeficientom (Bayern, PSG, ManCity in Arsenal) ter Manchester United, Sevilla, Liverpool in Benfica iz evropske lige. To bi bilo jamstvo za spektakel brez primere. Bolj ali manj neugledni klubski turnir je namreč doslej pritegnil delni interes občinstva zgolj s finalno tekmo, Fifa pa je nazadnje z njim ustvarila 37 milijonov dolarjev. Po novem naj bi šlo za medijsko odlično pokrit dogodek z 31 tekmami, ki bi Fifi navrgel med 650 milijonov in milijardo prihodkov, organizatorji pa bi z vsako izvedbo tekmovanja v letih 2021, 2025, 2029 in 2033 ustvarili približno 3 milijarde dolarjev. Obljubljajo, da naj bi šle tri četrtine prihodkov v nagradni sklad klubom.
Drugič, Fifa bi uvedla tudi svetovno ligo narodov po zgledu na Uefin projekt, ki bo zaživel letošnjega septembra, v katerem bo denimo Slovenija igrala v 3. skupini lige C skupaj z Norveško, Bolgarijo in Ciprom. Svetovno ligo narodov bi igrali na vsaki dve leti, toda znotraj obstoječih uradnih terminov Fife, s čimer bi zagotovili enako število tekem za preobremenjene igralce najboljših klubov.
Zamišljena projekta Fife bi lahko ustavila prav Evropa oziroma njuni glavni organizaciji Uefa in združenje najbogatejših klubov (ECA), ki mu je Čeferin z reformo namenil dva sedeža v izvršnem odboru Uefe. »Dvomim, da bi lahko novo klubsko tekmovanje res zaživelo že leta 2021,« je denimo opozoril Čeferin, prvi mož ECA Andrea Agnelli je šel še dlje: »Do leta 2024 ne bi smeli dodajati na tekmovalni koledar nobenih novih tekmovanj.«
O problematiki prevelikega števila tekem na sezono smo marca vprašali Agnellija tudi v intervjuju za Delo. Tedaj je odgovoril: »Pomembno je, da imamo klubi svojo besedo in da sodelujemo z nacionalnimi zvezami. Klubi moramo upoštevati pomembnost velikih reprezentančnih tekmovanj, toda tudi na drugi strani morajo razumeti, kako veliko denarja dobi denimo Uefa zaradi klubov. Medsebojno sodelovanje je še toliko pomembnejše, ker imamo oboji iste igralce, ki so resnični zvezdniki, saj ljudje gledajo nogometne tekme na štadionih in pred televizijskimi ekrani zgolj zaradi igralcev, ne zaradi nas uradnikov. Prav zato moramo upoštevati tudi mnenje igralcev.«
Klubsko SP in liga narodov že del predvolilne kampanje?
Pobuda Infantinove Fife je kljub vsemu razumljiva. Pod vodstvom Švicarja, vrsto let generalnega sekretarja Uefe, je Fifa že razširila svetovno prvenstvo na 48 reprezentanc – začenši z letom 2026, vse močnejše pa so enake pobude tudi za SP 2022 –, ki bo prineslo krovni svetovni hiši več prihodkov od prodaje TV pravic, vstopnic in pokroviteljev.
S predlogom o reformi klubskega prvenstva in uvedbi svetovne lige narodov bi Infantino pridobil dodatne simpatije med večino od 211 članic Fife, ki prihajajo zunaj Evrope. To je (zanj) gotovo zelo pomembno. Naslednje leto mu bo namreč potekel mandat, ki ga je nasledil februarja 2016, 48-letni pravnik pa je že napovedal, da se bo vnovič potegoval za položaj predsednika Fife.
»Osnovna ideja se vrti okrog dejstva, da nogomet ne domuje le v Evropi. Nogomet je največje družbeno gibanje na svetu s približno tremi milijardami zasledovalcev, toda doslej je premogel le en festival vsaka štiri leta – svetovno prvenstvo. Vizija Fife je, da ponudi navijačem novo klubsko tekmovanje najvišje ravni, ki bi na koncu okronalo pravega kralja svetovnega nogometa, slednji pa bi bil primerno nagrajen,« naj bi bile besede Infantina nekaterim članom sveta Fife med marčevskim zasedanjem v Bogoti.
