Izgube bi šle v milijone evrov

Evropska nogometna zveza (Uefa) čaka na zagon državnih prvenstev, državne oblasti čakajo na priporočila vodilnih zdravstvenih inštitucij in hkrati spremljajo odzive drugih držav. Šele ko vlada prižge zeleno luč (ali rdečo), lahko svoje kolesje zavrti krovna slovenska organizacij NZS. Na koncu verige so prav neposredni izvajalci klubi v 1., 2., 3. in 4. SNL, ki jim že teče voda v grlo. Tako se v teh dneh razpleta igra v zakulisju med odločevalci, ki krojijo usodo nogometa – panoge, ki jo je najmočneje prizadel koronavirus.

Kako se bo iz pandemije izvlekel slovenski klubski nogomet, je – po tem, kar je mogoče slišati – lahko predvideti. Če se bo ustavil v Sloveniji, se mu obeta vrnitev v amaterizem in najbrž je ogrožen tudi obstoj osnovne baze, mlajših kategorij.



Stanje v zgornjem delu ligaške piramide je: najnižji ligi ki še sodita pod okrilje NZS (3. SNL), sta že končali sezono (prav tako tekmovanja v medobčinskih ligah in mlajših kategorijah), a še brez najpomembnejših tekmovalnih razpletov. Tudi ti so povezani podobno kot pri ključnih odločevalcih: v obeh tretjih ligah čakajo na drugoligaško matematiko, njen račun pa je odvisen od prvoligaške.

Stroški za profesionalen nogomet previsoki

V tej igri, kdo, kaj, zakaj, kako, so največje žrtve panoga in klubi, od prvega do zadnjega v vseh ligah oziroma vsi, ki so del slovenske nogometne družine. Prav prihodnost organiziranega nogometa v obliki, kot jo poznamo – v primerjavi z drugimi panogami kolikor toliko ohranja resno gospodarsko dejavnost in samozadostnost –, je pred nepopravljivo škodo, kot opozarjajo tudi pri NZS.



Ocenjujejo, da bi bile v primeru, če vlada ne sprejme ukrepov, ki bodo omogočili zagon nogometa, samo finančne posledice vredne blizu desetih milijonov evrov. Ali slabo polovico, kolikor država nameni za letni program športa v letu 2020.

»Ukrepi se vlečejo in ker pravih smernic za ekipne športe še ni na obzorju, je položaj v klubih iz dneva v dan težji. Nogomet kot panoga ima svoje zakonitosti in nogometašem kot samostojnim športnim delavcem je v trenutnih razmerah onemogočeno opravljanje njihovega poklica, po drugi strani pa so stroški za profesionalni nogomet fiksni: od plačil igralcev, trenerjev, zaposlenih in do drugih,« je opozorila NZS, ki jo vodi predsednik Radenko Mijatović.

Največ prihodkov od prestopnih dejavnosti

Če krovna organizacija opozarja državo in pričakuje njeno pomoč, na njeno pomoč računajo klubi. V zahtevnih razmerah se tudi komunikacija med klubi in NZS šele vzpostavlja. Prvoligaši so že vpeti v reševanje, drugoligaši še ne vedo, pri čem so, tretjeligaši bodo prišli na vrsto, ko bosta razrešeni vodilni ligi ...



»S klubi se usklajujemo, predvsem z vidika nastale izgube. NZS bo z odločitvami izvršnega odbora pripravila finančno pomoč, saj je odgovorna za celotno nogometno piramido in ne le za profesionalni del,« so na NZS odgovorili na naše vprašanje, če upoštevajo tudi glas nižjeligašev in kako bi jim lahko pomagali pri reševanju krize, ki jo je že in jo še bo povzročila pandemija.



Posebnosti slovenskega profesionalnega nogometnega ustroja, v katerem so največji prihodki odvisni od prestopne dejavnosti, proizvodnje igralcev in njihove prodaje, posledično pa se od tega »hranijo« tudi klubi iz nižjih lig, vključno z amaterskimi, ne dajejo veliko manevrskega prostora. Pri NZS menijo, da bi lahko bila kolateralna škoda zaradi trenutnih ukrepov epidemije virusa sars-cov-2 bistveno večja kot neposredna, zato je smiselno sproščanje ukrepov za poklicni šport v kolektivnih panogah.

Uefa je pred tednom dni med 55 članic predčasno razdelila 236,5 milijona evrov solidarnostnih sredstev iz naslova projekta »hattrick«, ki so sicer namenjena sofinanciranju rednih aktivnosti posameznih zvez. Uefa je dovolila, da se del sredstev od približno 4,3 milijona € izjemoma lahko nameni za omilitev posledic po epidemiji koronavirusa. NZS je pojasnila, da bo izvršni odbor odločal o naboru financiranja projektov in novi prerazporeditvi sredstev ter časovnici dejanskih izplačil.