Kapetan Morgan, dober kot rum

Nogavic si ni mogel potegniti do kolen, ker je imel predebele mečne mišice, majica je bila na njegovem telesu pretesna. Bil je predebel. Tako se je začela profesionalna kariera kapetana Leicestra Wesleyja Morgana, ki je v torek zvečer, pri njegovih kristusovih letih, z uvrstitvijo v četrtfinale nogometne lige prvakov dobila še eno izjemno poglavje.

Nenavadna prigoda enega največjih junakov in predvsem simbola angleškega prvaka Leicestra sega v leto 2002, ko je po treh povprečnih sezonah pri matičnem klubu Notts County dobil vabilo slovitega soseda z drugega brega reke Trent, Nottingham Foresta.

»Glavni trener Paul Hart je Morgana videl in vprašal, kdo je. Pojasnili smo mu, da gre za igralca, ki je na preizkušnji. Odvrnil je, da ne potrebuje igralca, ki je videti tako. Zato smo ga umaknili za osem mesecev, da bi ga ustrezno telesno pripravili,« je opisal morda usodni pripetljaj v Morganovi karieri tedanji vodja nogometne akademije pri Nottingham Forestu John Pemberton. »Ta umik ni bil najbolj prijeten, težko ga je bilo sprejeti, a sem razmišljal pozitivno in sem šel skozi preizkušnjo, ki mi je ponudila novo priložnost,« se je spominjal Wes. Vse drugo je zgodovina ...

Deset let pozneje – v tem obdobju je Wes postal nezamenljiv steber Forestove obrambe – se je pojavil Nigel Pearson. Glavni trener tedaj drugoligaša Leicestra, ki je iskal zanesljivega in močnega branilca z močnim vplivom in osebnostjo. Prepričan je bil, da je ujel pravega moža. Ni se zmotil, in tudi ko je moral trener zapustiti klub zaradi sinovih neprimernih rasističnih opazk na račun Azijcev, česar lastnik kluba, sicer Tajec Vičaj Šrivadanaprabha, ni smel preslišati, je Wes pod taktirko Claudia Ranierija ostal vodja in kapetan lisic. Italijan je njegove nogometne veščine še izboljšal, Wes je lahko užival v svoji nogometni pomladi v četrtem desetletju.

»Že to, da smo v položaju, v kakršnem smo, je samo po sebi napredovanje. Vse, kar se bo zgodilo, je samo še velik bonus. Ljudje so bili prepričani, da smo kandidati za izpad, zdaj pa se potegujemo za vrh,« je razmišljal pred letom dni, ko je Leicester še postajal resen kandidat za senzacionalni naslov angleškega prvaka.« Sezona je bila zanj tako imenitna, da so ga strokovnjaki uvrstili med pet najboljših branilcev v premier league. Posrečil se mu je nevsakdanji dosežek za branilca s slovesom čvrstega štoperja, saj je igral vseh 38 ligaških tekem in prav vse minute ter prejel vsega tri rumene kartone.

Prav zaradi posebnega odnosa z Ranierijem in svojega igralskega napredovanja je kar težko verjeti govoricam, da je bil za trenerjevo slovo usoden upor petero ključnih mož moštva s kapetanom Morganom na čelu. Eden od članov vplivne peterice James Vardy je sicer zavrnil natolcevanja medijev. Dogodki po odstavitvi vendarle govorijo drugače: reinkarnacija Leicestra je bila čudežna in je v torek že potisnila v pozabo zaplet in razplet z bivšim trenerjem. In Morgan sodi med tiste, ki so najzaslužnejši za nadaljevanje pravljice kluba iz East Midlandsa.

»Bil sem na pravem mestu ob pravem trenutku. Znova smo pripravili nekaj nemogočega,« je Wes kratko in jedrnato opisal svoj srečni gol za 1:0, s katerim je Sevillo že oddaljil od napredovanja med osem najboljših, in čudež.