Kdo bi bil na vrhu, če bi že danes končali nogometno sezono?

Evropska družina v pričakovanju torkovega vrha. Na mizi euro 2021 in poznejše nadaljevanje državnih prvenstev in lige prvakov.
Fotografija: Nogometašem Liverpoola (na fotografiji Virgil van Dijk) se nasmiha prvi naslov angleškega prvaka po letu 1990 tudi brez motrebitne odpoved angleškega prvenstva. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Nogometašem Liverpoola (na fotografiji Virgil van Dijk) se nasmiha prvi naslov angleškega prvaka po letu 1990 tudi brez motrebitne odpoved angleškega prvenstva. FOTO: Reuters

Vrhunski poklicni šport se sooča z najhujšo eksistenčno krizo po drugi svetovni vojni, večina prireditev je odpovedanih, klubi in zveze delujejo na polovici obratov, po vsem svetu spremljajo vladavino koronavirusa, ki je paraliziral večino športnih tekmovanj. Nogomet ni izjema in vodilni možje razmišljajo, kako spraviti pod streho sezono v premier league, serie A, ligi prvakov, 1. SNL in tudi letošnje evropsko prvenstvo, …



Jutri bo o nadaljnji usodi sezone 2019/20 odločal celotni nogometni vrh na stari celini, javnost pa v resnici pričakuje le eno: večmesečni zamik državnih prvenstev in lige prvakov ter – posledično – preložitev eura 2020 za leto dni, torej bi dobili euro 2021. Pobude zadnjih dni o turnirju v decembru 2020, ki so jih lansirali nekateri mediji, so – upoštevaje tehtne dejavnike – malo verjetne in celo neresne.


Torek bo dan D za evropski nogomet


Torek bo dan D za ogromno evropsko nogometno družino pod vodstvom Aleksandra Čeferina. Že zdaj je možno špekulirati o usodi sezone, če trdovratni virus ne bi izgubil ritma oziroma ga Evropejcem ne bi uspelo spraviti pod nadzor in povsem stabilizirati življenjskih razmer v predvidenih mesecih.

Vrstni red v nekaterih državnih prvenstvih po Evropi. FOTO: Delo
Vrstni red v nekaterih državnih prvenstvih po Evropi. FOTO: Delo


Večina držav je preložila nadaljevanje državnih lig do prvega tedna aprila – 3. april je petek –, toda kakršnokoli načrtovanje tekem na omenjeni konec tedna bi bilo preuranjeno, saj bo glavna beseda pripadla koronavirusu. Rezervni scenarij je prižig zelene luči za prvi vikend v maju – 1. maj je petek –, odtlej pa bi klubi živeli v neizprosnem ritmu dveh tekem tedensko vse do konca junija ali celo začetka julija. Na ta način bi spravili pod streho celotno klubsko sezono v nacionalnih prvenstvih in ligi prvakov. Seveda na račun eura 2020.


Največ tekem so izpustili Italijani, Slovenci le eno manj


Nogometno sezono bi bilo možno rešiti tudi ob zdajšnji načrtovani preložitvi večine nogometnih tekmovanj. Pregled dosedanjih tekem v različnih državah razkriva različen »napredek« pri uresničevanju sezonskega urnika: najmanj kol je preostalo do konca nogometašev v 1. angleški in 1. nemški ligi, po 9, deset kol čaka klube v francoskem prvenstvu, pred Španci in Slovenci jih je še enajst, največ tekem je ostalo – razumljivo – Italijanom, ki jih je koronavirus prizadel najhitreje in za zdaj najmočneje med vsemi na stari celini, 12. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da morajo po štiri »kola« igrati tudi v Uefini ligi prvakov.

Zakaj? Gre za del povratnih tekem četrtfinala (Barcelona vs. Napoli, Bayern vs. Chelsea, Manchester City vs. Real Madrid in Juventus vs. Lyon). Najboljša osmerica, v kateri so že Atletico, PSG, Leipzig in Atalanta, bo nato igrala dve tekmi polfinala, najboljša v Evropi čaka še nastop v finalu, ki naj bi bil 30. maja v Istanbulu, toda že danes je jasno, da gre za težko uresničljiv terminski cilj. Vse našteto pomeni, da čaka najboljše – treba se je ravnati prav po njih – 16 nogometnih tekem. To je tri mesece v normalnem ritmu in približno dva meseca v ritmu, v katerem bi morali plesati, če bi krenili naprej šele 1. maja.


Jan Oblak in Josip Iličić že v četrtfinalu lige prvakov


Če bi ta možnost padla v vodo in bi bila stara celina – bog ne daj – ohromljena še dlje, bi lahko ostalo pri trenutnih rezultatih. V tem primeru bi postali državni prvaki naslednji klubi: Liverpool bi si pripisal prvi naslov angleškega prvaka po letu 1990, v Franciji bi (p)ostal najboljši PSG, Juventus bi le za točko pobegnil Laziu v italijanski serie A, svoje vitrine bi ozaljšali Bayern, Barcelona in – Olimpija (glej tabelo).

Če bi slovensko prvenstvo končali predčasno zavoljo koronavirusa, bi spremljali v Ljubljani podobno slavje kot 30. maja 2018 ob pokalni zmagi Olimpije nad Aluminijem. FOTO: Blaž Samec
Če bi slovensko prvenstvo končali predčasno zavoljo koronavirusa, bi spremljali v Ljubljani podobno slavje kot 30. maja 2018 ob pokalni zmagi Olimpije nad Aluminijem. FOTO: Blaž Samec


Če bi v Evropi obveljalo pri trenutnem položaju, bi si zagotovili naslove državnih prvakov klubi, ki so kotirali najvišje tudi pred začetkom sezone 2019/20. To velja za najmočnejše lige in slovensko 1. SNL. Brez lige prvakov bi denimo ostal Atletico Madrid, čigar barve brani vratar Jan Oblak, ligo prvakov pa bi si zagotovila Atalanta z Josipom Iličićem, čeprav bo »Jojo« poleti najbrž odšel na (še) bolje.


Napredovanje v 1. SNL v mislih Kopra in Gorice


Morda je navidez privlačen le boj za naslove prvakov, zanimiva je tudi bitka za položaje, ki vodijo v ligo prvakov 2020/21. Toda pristne privržence nogometa pritegne tudi živžav na dnu prve in na vrhu 2. lige. V Italiji dobesedno maršira nazaj v serie A Benevento, ki blesti v serie B pod vodstvom trenerja Pippa Inzaghija – nekoč je sodil med najboljše napadalce na svetu –, med elito v Španiji se vračata Cadiz in Zaragoza, v Nemčiji kaže dobro Bielefeldu, v Angliji pa Leedsu in West Bromwichu, ki ju vodita Marcelo Bielsa oziroma Slaven Bilić. In, ne nazadnje, morda se bosta vrnila v 1. SNL dva primorska ligaša: Koper in Gorica.

Preberite še:

Komentarji: