
Neomejen dostop | že od 14,99€

V podkastu Junaki športa, ki ga ustvarjata medijska hiša Delo in gibanje Plazma Športne igre mladih, želimo mladim športnikom odgovoriti na vprašanja, kako naj vadijo, se prehranjujejo in pristopajo k svojemu športu, da bodo lahko uspešni kot njihovi idoli. Vprašanja uveljavljenim športnikom zastavljajo prav mladi upi. V prvi sezoni podkasta smo se osredotočili na nogomet, v njej pa sodeluje osem znanih slovenskih nogometašev.
Kako naj mladi upi trenirajo nogomet, kako naj se ob tem prehranjujejo in kako naj na splošno obravnavajo svoj šport, da bodo nekoč postali uspešni nogometaši, morda celo slovenski reprezentanti? To je rdeča nit podkasta Junaki športa, v katerem bo osem mladih nogometašev omenjena vprašanja zastavljalo osmim znanim slovenskim nogometašem. Začel je Emrah Fazlić, član NK Škofja Loka, ki je zaslišal Žana Karničnika, nosilca igre Celja in enega najvidnejših članov slovenske nogometne reprezentance. Zgodbe si bodo sledile osem zaporednih torkov, dan prej bodo v video obliki na voljo na portalu Delo.si.
Žan Karničnik je vpet v nogomet od šestega leta, ko se je vpisal v nogometno šolo Radlje ob Dravi, pozneje se je – kot drugi nadarjeni igralci – prepisal v NK Dravograd, na treninge so ga vozili starši. V času obiskovanja gimnazije Šiška in tamkajšnjega nogometnega razreda je vadil v Ljubljani, konec tedna pa igral za Dravograd. To so že bila resna leta za nogometaša, štelo je že veliko dejavnikov.
Mladega Emraha je najprej zanimala prehrana, njen vpliv na kariero. »Za zajtrk pogosto jem jajca na različne načine, za kosilo testenine s piščancem, na bolonjsko ali kaj tretjega podobnega. Po tekmi? Spet je na jedilniku piščanec, tudi riž, občasno tudi pica ali hamburger, torej nekaj, kar ti povrne energijo čim prej,« je razkril 31-letni Karničnik in to izpostavil kot zelo pomembno.
»Tako pač morajo delovati krožniki čez celo leto, zelo malo je odstopanja. Nenehno moraš biti pripravljen. Na srečo je to lažje pozneje med kariero, saj imajo dandanes v večini klubov to urejeno interno in se lahko vsak igralec posveti le treningom in igranju nogometa.«
Na kaj naj bodo torej še pozorni mladi fantje in dekleta, ki želijo uspeti v nogometu? »Na svojem primeru lahko potrdim, da je treba predvsem vztrajati in se držati ljubezni do nogometa. Če vztrajaš, potem tudi trud ne bo zaman. Veliko je odrekanja, ne moreš se primerjati z vrstniki in njihovim prostim časom, toda na koncu je vse poplačano,« je prepričan Žan.

Emrah ni popustil, Žana je prosil za nasvet, da bi postal profesionalni nogometaš. »Na prvem mestu je šola, četudi zveni stereotipno. Šolske obveznosti moraš sprejeti in jih imeti urejene. Šele potem pridejo na vrsto treningi in stvari, ki so ti resnično všeč. Torej nujno šola, nato nogomet, kolikor lahko, in pri tem moraš vztrajati dokler ne začutiš, ali si pripravljen vložiti dovolj truda za uspeh. In seveda upati na podporo staršev, ki je izjemno pomembna … Starši naj otroka le pustijo, naj uživa, ostalo pa prepustijo otroku in trenerjem,« še dodaja Karničnik.
Odlični nogometaš Celja je spregovoril o še eni zanimivi polemiki, ki pogosto zadeva tako mlade nogometaše kot njihove starše – pri katerih letih naj mlad igralec odide v tujino, oziroma do katere starosti naj igra v Sloveniji? Prav Karničnik sodi med igralce, ki so zgradili uspešno kariero doma, danes je namreč eden nepogrešljivih členov enajsterice slovenskega selektorja Matjaža Keka.
»Mladim bi svetoval, naj ne rinejo v tujino prehitro ali 'na silo'. Naj okusijo slast in moč igranja v članskem slovenskem prvenstvu, tako pridobijo nujne izkušnje, ki jim bodo prišle še kako prav na tujem. Pri nas se dobro dela, klubi vse več vlagajo v strokovnjake in razvoj igralcev,« je Emrahu, njegovim vrstnikom in njihovim staršem sporočil Žan Karničnik.
V video podkastu smo odprli tudi druge zanimive tematike, Žan je denimo spregovoril tudi o dnevni rutini, skupinski vožnji iz Maribora v Celje, večernih navadah, o igralnih položajih, na katerih se znajde, o vzdušju, ki je spremljalo Slovenijo na evropskem prvenstvu v Nemčiji, in še o čem.
Komentarji