Lahko verjamete v pravljice, toda prvak bo Juventus

Vodilna v serie A izgubila, a severnjaška limuzina iz Torina avtomobilistične družine Agnelli pelje k svojemu 36. scudettu.

Objavljeno
08. julij 2020 19.08
Posodobljeno
08. julij 2020 19.08
Legenda Gianluigi Buffon že ve, Juventus je devetič zapored osvojil naslov italijanskega prvaka. FOTO: Miguel Medina/AFP
Marko Uršič
Marko Uršič
Ljubljana - Žoga, seveda tudi pri nogometu, je ženskega spola in zato muhasta. V 31. kolu serie A sta izgubila oba vodilna, Juventus po vodstvu z 2:0 v gosteh proti AC Milanu, Lazio, tudi on je vodil, na gostovanju v Lecceju, za domače je Slovenec Žan Majer igral od 52. minute. Torinska stara dama ima na razpredelnici še vedno sedem točk prednosti pred Rimljani.

Navijaška privrženost ali zaslepljenost je v Italiji tako močna kot v Španiji, regionalna pripadnost, tudi po političnih pogledih, pove marsikaj. Seveda bodo odcepitveni Baski in Katalonci s svojima Athletic Bilbaom in Barcelono kot pes in mačka proti frankističnemu madridskemu Realu, denimo v Italiji pa se vsaj po eni strani dela krivica Laziu, da je fašistični klub.

Pa čeprav se s polnim imenom uradno beleži kot SS Lazio, Societa Sportiva Lazio namreč. Leta 1927 je fašistični režim zahteval, da se vsi rimski nogometni klubi združijo v enega, nastala je AS Roma. Le Lazio se je uprl in še naprej deloval samostojno, tudi zaradi posredovanja generala Giorgia Vaccara. No, seveda če globlje pomislimo, saj sta Juventus in Lazio po politični liniji na isti strani.
 

Južni Rim


Torinski velikan družine Agnelli je podjetje, delujoče po kapitalistično poslovni logiki, če že ne bo šlo na igrišču, bo veliki kapital s svojimi vplivi že vzpostavil temelje, tudi zakulisne, recimo sodniške, da bo »scudetto« za oplemenitenje posla in kapitala romal v roke družine, ki obvladuje avtomobilski del industrije.

Rim, čeprav je prestolnica Italije, je pravzaprav južnjaško mesto, države na Apeninskem polotoku ne vodijo politiki. Pravzaprav jo, a so le lutke v rokah velikega kapitala z italijanskega severa. No, saj bo morebiti res držalo, da ima Juventus navijaško bazo tudi na jugu italijanskega škornja in pri izseljencih po svetu.

image
Deluje mrk, a brez skrbi, Juventusov predsednik Andrea Agnelli za masko skriva nasmeh ob novem šampionskem slavju. FOTO: Alessandro Garofalo/Reuters


A pri ruralnem, kmetijskem in seveda tudi mafijskem jugu Italije veljata le dve stvari, bog in nogometni bog, se pravi Juventus. Le onadva lahko prineseta rešitev in odrešitev, tudi duha.


Izjema, ki potrjuje pravilo


Saj lahko še vedno pišemo pravljice v slogu denimo princa na belem konju in o kraljični, ki poljubi žabca, ta pa se spremeni v čednega princa. Da »scudetto« napada prenovljeni AC Milan, da Inter s ​Samirjem Handanovićem v vratih sanja o stari slavi, da je Napoli južnjaški maščevalec. A Juventus bo zaradi svoje kapitalne moči vedno prvak Italije, če bo to že kakšen drugi klub, bo to izjema, ki potrjuje pravilo.

Brez pomena je namreč, da se iz serie A dela dramsko delo, ali je 1. kolo ali 38., glavno vlogo ima vedno torinska stara dama. Toliko je že prefrigana in ima tudi pod palcem, da ničesar ne bo prepustila naključju. Pa naj izzivalci ali, bog ne daj, tisti iz komunistične Bologne, vsaj zgodovinsko, sanjajo drugače in upajo na nemogoče.