Lahm spije manj žganja kot Breitner

Porto Alegre – Med reprezentancami, ki še branijo čast stare celine v Braziliji in povrhu ohranjajo zelo visoke cilje, je seveda nemška. Ta se bo danes za uvrstitev med najboljših osem pomerila z alžirsko. Selektor Joachim Löw ničesar noče prepustiti naključju in opozarja na silno nevarnost tekmice.

Dirigentu z nemške klopi seveda ni dolgčas, ob vseh običajnih obveznostih mu nikdar ni težko podariti kakšnega dresa, saj se pred vhodnimi reprezentančnega baznega tabora vsak dan smukajo bodisi domači otroci bodisi privrženci iz domovine. S prvimi, če je to le mogoče, se na bližnjem pesku ob morju zapodi za nogometno žogo, misli mu tako za hip uidejo od bremena vrhunskega dosežka na prvenstvu. Sprosti se kajpak tudi ob vsakodnevnem teku po plaži, obraz se mu je namrščil le predvčerajšnjim, ko so mu visoki valovi odnesli iPod. »V hipu ga ni bilo več, zdaj se nahaja nekje na dnu morja. Škoda, toda teči je mogoče tudi brez iPoda,« je omenil med daljšim pogovorom za nedeljsko izdajo Bilda.

Dan pred današnjim prvim nastopom nemške reprezentance izločilnega značaja na tem prvenstvu pa seveda navijače precej bolj od omenjenih zanimivosti v bližini baznega tabora zanima postavitev moštva. Tako kot pred prejšnjimi tekmami je tudi zdaj nekaj ugank: bosta Bastian Schweinsteiger in Sami Khedira po poškodbah v zadnjih mesecih začeli hkrati v udarni enajsterici, kakšen bo učinek Mesuta Özila, ki na tem prvenstvu še ni uresničil pričakovanj, in kako bo z eksplozivnostjo na tekmečevi polovici, saj naj bi jo k moštvu prispeval dosedanji rezervist Lukas Podolski, a ga zaradi močnih bolečin v stegnu v osmini finala ne bo na igrišču?

A Nemčija naj bi ob vseh omenjenih dvomih vendarle opravila poslanstvo favorizirane zasedbe, četudi Löw jasno opozarja: »V petek sem si v eni uri ogledal posnetek alžirske igre z različnih tekem. Hitro sem spoznal, da bomo imeli opravka z zelo bojevitimi nogometaši. Telesno so zelo močni, mnogi med njimi so tudi tehnično zelo dobro podkovani, saj so prestali kakovostno francosko nogometno šolo.« Niso pa mu všeč primerjave s SP v Španiji, leta 1982, ko je »elf« senzacionalno na premieri izgubil prav proti Alžiriji. »Ah, takrat igralcev sedanje reprezentance z izjemo Mira Kloseja in vratarja Romana Weidenfellerja še ni bilo na svetu,« pravi »Jogi«, v Süddeutsche Zeitungu pa so ob tem zapisali: »Sedanji rod s Philippom Lahmom in Perom Mertesackerjem spije manj žganja, kot so ga nekoč Paul Breitner, Horst Hrubesch in Karl-Heinz Rummenigge …«

Alžirci pa uživajo v svoji zgodbi. So povsem neobremenjeni, nacija, v kateri večina praznuje začetek meseca ramadana, je navdušena nad dosedanjo bero in uvrstitvijo med najboljših 16 v Braziliji. A pri zvezi ohranjajo ambicioznost. Selektorju Vahidu Halilhodžiću še niso povsem jasno ponudili nove pogodbe. A če bi jo zagodel Nemcem, o tej ne bi bilo več dvoma. In čeprav so razmerja moči jasna, prav na Alžirijo »elf« nima lepih spominov. Pa ne le zaradi tiste Španije '82. Ena največjih zmag takrat komaj slabi dve leti neodvisne dežele, je prav na novega leta dan, 1. januarja 1964. Na nogometnem igrišču je ugnala Nemčijo z 2:0.