Mandarićev boj s potrpljenjem

Trener Olimpije nima veliko časa za uveljavljanje svojih zamisli.
Objavljeno
15. april 2019 12.01
Posodobljeno
15. april 2019 13.25
Safet Hadžić je bil tudi pred dvema letoma po odstavitvi Marijana Pušnika le do konca sezone trener Olimpije. FOTO: Tadej Regent/Delo
Za Milana Mandarića menjavanje trenerjev ni nenavadno in tako grozljivo, kot jih dojema javnost. On plačuje in za povračilo pričakuje, da bodo njegovi izbranci izpolnjevali njegove zahteve.

Robert Pevnik je že tretji odstavljeni trener v tej sezoni. In drugi, o katerem bi se, preden je sedel na trenerski stolček, veljalo vprašati, zakaj je sploh dobil priložnost. Prvi je bil Ilija Stolica, njegova naslednika Aleksandar Linta in Safet Hadžić sta bila le začasni rešitvi, Zoran Barišić pa je imel uglednejše poreklo.

Mandarićeva težava je, koga (profil) izbrati za trenerja in zakaj. Ljubljanska strokovna opozicija je od vseh Mandarićevih trenerjev dvignila palec le Marku Nikoliću in Igorju Bišćanu. Prvega je naslova prvaka, ki ga je nato osvojil Italijan Rodolfo Vanoli, stala (pre)glasna opazka, drugi je bil prvak, a je bil neposlušen oziroma je kljuboval predsednikovim zahtevam. Nogometno sta bila oba pragmatika. Ti so v evropski eliti krepko v manjšini.

Praktik je tudi Darko Milanič, ki osvaja lovorike in vmes tudi kakšno zapravi. Na klopi Maribora je trikrat izgubil bitke, prvo proti koprskemu Nedžadu Okčiću, drugo proti Vanoliju in na koncu še Bišćanu. Zlatko Zahović mu je vselej dal novo priložnost.

Mandarić ne daje možnosti popravka. Tudi Hadžić, ki ima podporo navijačev, ni dobil predsednikovega zagotovila, da bo imel na voljo več mesecev. Uganka torej je, ali bo Mandarića znova hitro minilo potrpljenje ali bo trenerju pustil delati. Seveda ob predpostavki, da je zdajšnji trener tisti pravi.