Maribor sanja o starih časih, Celje o Bayernu

Slovenski nogomet je tudi sredi vročega poletja posebna zgodba. Spremljajo ga vzponi in padci, slednji so zaznamovali prejšnji teden, ko so se trije od štirih naših klubov po hitrem postopku poslovili od Uefinih tekmovanj, prvaki Celjani pa so skozi šivankino uho prilezli do naslednjega evropskega izziva in si vnovič zagotovili jesenski nastop vsaj v konferenčni ligi. Nato pa je 124. štajerski nogometni dvoboj Celje – Maribor sredi vročega poletja, ko je »pol dežele« na Jadranu, lepo napolnil tribune in ponudil zanimivo predstavo brez zmagovalca – 1:1.

Več kot 4000 navzočih je poskrbelo za boljši obisk kot ob zadnjem četrtkovem večeru celjskega moštva z albanskim tekmecem Egnatio, a tokrat je bila navijaška zasedba na tribunah krepko bolj pisana in prepletena. Gostoval je Maribor s svojo izjemno bazo privržencev tudi v širši okolici Celja, zlasti pa naprej od Slovenskih Konjic in Tepanj. Obenem tudi ni dvoma, da je celjski klub z mednarodnimi dosežki zadnjih sezon pridobil novi rod privržencev, tako da ob koncu nikakor ne preseneča spoznanje o večjem zanimanju za tekmo, kot smo ga največkrat vajeni v domačem nogometnem prostoru. Za povrh je bil na to vročo prvo avgustovsko soboto še pomurski nogometni praznik Nafte in Mure (5:2) in tako je bilo tudi na skrajnem severovzhodu države med tritisočglavo množico še kako živahno.

Nisem še rekel zadnje besede, je ob vrnitvi povedal Benjamin Verbič