Mariborski pragmatizem že v polnem sijaju
Že po dveh spomladanskih kolih so razmerja sil v 1. SNL v veliki meri že jasna, Mura in Celje le za nagajanje.
Odpri galerijo
Mitja Pihler, Martin Milec in drugi vijolični so v dveh derbijih iztržili štiri točke, Olimpija z Romanom Bezjakom (levo) in Antejem Vukušićem je razočarala le proti Triglavu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Maribora po sobotnem derbiju v Ljudskem vrtu ni bil prav blizu ubranitve naslova prvaka, po uspehu v Fazaneriji in spodrsljaju Olimpije s Triglavom je prvoligaška nogometna kombinatorika že dobila obrise srhljivke. Vijolični so zmanjšali zaostanek za vodilnimi Ljubljančani na vsega točko in si okrepili samozavest.
»Zabili smo dva gola v prvem polčasu,« se je opogumil trener Maribora Darko Milanič in ošvrknil sodnike, ki so zaradi ofsajda (ni ga bilo) razveljavili gol Rudija Požega Vancaša za vodstvo z 2:0. Že prej je mojstrstvo pokazal Rok Kronaveter, ko je Mariborčanom priigral vodstvo v lepo napolnjeni Fazaneriji.
Milanič je imel razloge za zbadanje, saj je Maribor po sedmih tekmah prvič v prvenstvu premagal Muro. Prvič je padel – taktično ga je tudi prvič prekosil – tudi njegov izzivalec Ante Šimundža, v obdobju, ko se je na prvoligaško prizorišče vrnila nova Mura. Ali povedano med vijolično bratovščino, konec je bil tak, kot je moral biti. Olimpija ima manj tekmovalnih zaveznikov.
Seštevanje centimetrov, po katerih bi morali stranski sodniki s filigransko natančnostjo presojati, ali so nogometaši v nedovoljenem položaju ali ne (pri Murinem golu naj bi bil podajalec Žiga Kous centimeter, dva ali tri za mariborskimi branilci), je po vzorcu preštevanja krvnih telesc že postala tradicija vijoličnih in tudi drugih. Pri prekrških se toleranca trenerjev že bistveno spreminja in v Fazaneriji je vijolične pred drugačnim razpletom rešil glavni sodnik iz Ljubljane Dejan Balažič, ker ni dosodil enajstmetrovke za Muro po Kronavetrovem vlečenju za dres Jana Gorenca.
»Nismo v vlogi tistih, ki narekujejo razvoj slovenskega nogometa, marveč se trudimo napredovati in razvijati. In mislim, da smo si zaslužili točko,« razočaranja ni skrival Šimundža. Delno je bil krivec za poraz, prvi polčas je bila Mura povsem neprepoznavna in zelo, zelo oddaljena od moštva, ki spada v vrh.
Po prvih 180 spomladanskih minutah sta od moštev iz zgornje polovice lestvice zadovoljna mariborski in kidriški tabor. Vijolični so z dvema zelo soldinima polčasoma in dvema povprečnima že ujeli svojstven pragmatičen ritem, ki naj bi jim ob taktično odličnih izvedbah in mojstrskih vložkih najboljšega in že 33-letnega mariborskega strelca Kronavetra ter ob podpori najsposobnejšega igralca Požega Vancaša prinesel uspeh v dvoboju z Olimpijo. O njej in njenih notranjih razporeditvah moči bo mogoče več soditi po naslednjih tekmah v Velenju, Kidričevem in doma proti Muri. Troboja vendarle ne bo. Aluminij je kljub srečni zmagi proti Rudarju šibkejši kot jeseni.
Celjani so hitro pokazali, da je njihova bolezen neozdravljiva. Ko bi morali postaviti piko na i, je ne. Mura si lahko po malem oddahne. Potencial za še odločnejši boj za prvaka ima, zaostanek pa je prevelik, zato bo v ospredju trenerjevih načrtov boj za pokalno lovoriko. Če je ne bodo osvojili, bo veliko razočaranje.
Triglav je presenetil, toda pet točk naskoka pred devetim Bravom in dodatnimi kvalifikacijami za obstanek je premalo za odpiranje šampanjcev. Še posebno, ker je všečno podobo pokazal tudi Tabor pod taktirko Maura Camoranesija. Svetovni prvak z Italijo leta 2006, ki si v SNL nabira trenerske izkušnje, je zagotovilo, da bodo Sežanci bojevniki, kot znajo biti v Evropi prav zaradi nepopustljivega značaja hvaležni Argentinci. Če jim le preveč rezultatskega gorja ne bo povzročil obetavni, a neizkušeni 20-letni vratar Arian Rener. Palec gor tudi za Bravo po dveh tekmah.
Edino pravo razočaranje, potem ko Rudar tekmuje in brez možnosti za obstanek, so Domžale.
»Zabili smo dva gola v prvem polčasu,« se je opogumil trener Maribora Darko Milanič in ošvrknil sodnike, ki so zaradi ofsajda (ni ga bilo) razveljavili gol Rudija Požega Vancaša za vodstvo z 2:0. Že prej je mojstrstvo pokazal Rok Kronaveter, ko je Mariborčanom priigral vodstvo v lepo napolnjeni Fazaneriji.
Milanič je imel razloge za zbadanje, saj je Maribor po sedmih tekmah prvič v prvenstvu premagal Muro. Prvič je padel – taktično ga je tudi prvič prekosil – tudi njegov izzivalec Ante Šimundža, v obdobju, ko se je na prvoligaško prizorišče vrnila nova Mura. Ali povedano med vijolično bratovščino, konec je bil tak, kot je moral biti. Olimpija ima manj tekmovalnih zaveznikov.
Sobočanov v prvem polčasu ni bilo videti
Seštevanje centimetrov, po katerih bi morali stranski sodniki s filigransko natančnostjo presojati, ali so nogometaši v nedovoljenem položaju ali ne (pri Murinem golu naj bi bil podajalec Žiga Kous centimeter, dva ali tri za mariborskimi branilci), je po vzorcu preštevanja krvnih telesc že postala tradicija vijoličnih in tudi drugih. Pri prekrških se toleranca trenerjev že bistveno spreminja in v Fazaneriji je vijolične pred drugačnim razpletom rešil glavni sodnik iz Ljubljane Dejan Balažič, ker ni dosodil enajstmetrovke za Muro po Kronavetrovem vlečenju za dres Jana Gorenca.
»Nismo v vlogi tistih, ki narekujejo razvoj slovenskega nogometa, marveč se trudimo napredovati in razvijati. In mislim, da smo si zaslužili točko,« razočaranja ni skrival Šimundža. Delno je bil krivec za poraz, prvi polčas je bila Mura povsem neprepoznavna in zelo, zelo oddaljena od moštva, ki spada v vrh.
Ko je bila Olimpija dvakrat najboljša, je bil Rok Kronaveter (desno) njen prvi strelec. FOTO: Tadej Regent/Delo
Celjski sindrom zamujenih priložnosti
Po prvih 180 spomladanskih minutah sta od moštev iz zgornje polovice lestvice zadovoljna mariborski in kidriški tabor. Vijolični so z dvema zelo soldinima polčasoma in dvema povprečnima že ujeli svojstven pragmatičen ritem, ki naj bi jim ob taktično odličnih izvedbah in mojstrskih vložkih najboljšega in že 33-letnega mariborskega strelca Kronavetra ter ob podpori najsposobnejšega igralca Požega Vancaša prinesel uspeh v dvoboju z Olimpijo. O njej in njenih notranjih razporeditvah moči bo mogoče več soditi po naslednjih tekmah v Velenju, Kidričevem in doma proti Muri. Troboja vendarle ne bo. Aluminij je kljub srečni zmagi proti Rudarju šibkejši kot jeseni.
Celjani so hitro pokazali, da je njihova bolezen neozdravljiva. Ko bi morali postaviti piko na i, je ne. Mura si lahko po malem oddahne. Potencial za še odločnejši boj za prvaka ima, zaostanek pa je prevelik, zato bo v ospredju trenerjevih načrtov boj za pokalno lovoriko. Če je ne bodo osvojili, bo veliko razočaranje.
12
golov je že dosegel Kronaveter, za Olimpijo jih je v eni sezoni največ 17
golov je že dosegel Kronaveter, za Olimpijo jih je v eni sezoni največ 17
Sežanci kot Argentinci
Triglav je presenetil, toda pet točk naskoka pred devetim Bravom in dodatnimi kvalifikacijami za obstanek je premalo za odpiranje šampanjcev. Še posebno, ker je všečno podobo pokazal tudi Tabor pod taktirko Maura Camoranesija. Svetovni prvak z Italijo leta 2006, ki si v SNL nabira trenerske izkušnje, je zagotovilo, da bodo Sežanci bojevniki, kot znajo biti v Evropi prav zaradi nepopustljivega značaja hvaležni Argentinci. Če jim le preveč rezultatskega gorja ne bo povzročil obetavni, a neizkušeni 20-letni vratar Arian Rener. Palec gor tudi za Bravo po dveh tekmah.
Edino pravo razočaranje, potem ko Rudar tekmuje in brez možnosti za obstanek, so Domžale.
