Nogometni klub Barcelona že najmanj dvajset let slovi po sijajnih predstavah za najzahtevnejše gledalce. Nekoč sta navduševala Romario in Hristo Stojčkov, pozneje Rivaldo, Ronaldo in Ronaldinho, v zadnjih letih blesti nemara najboljši rod doma vzgojenih nogometašev doslej.
Lionel Messi – ta je prišel v Španijo s 13 leti –, Xavi in Andres Iniesta poosebljajo sanjsko igro Kataloncev, katerih izjemni rezultati niso naključni. Analiza dnevnika Gazzetta dello Sport potrjuje dejstvo, da izbranci trenerja Pepa Guardiole predstavljajo lahko konjenico, ki lahko nadigra sleherno moštvo na svetu.
Tudi navijači tekmecev priznavajo: Barça igra najbolj zabavno in privlačno, njen nogomet je preprost, natančen in učinkovit. Dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost Barcelone (ta je osvojila ligo prvakov v letih 2006 in 2009) in španske reprezentance (zmagi na EP 2008 in SP 2010 gresta bolj ali manj na račun Kataloncev), je nedvomno več. Gre za vrhunsko tehniko nogometašev, udeležbo vseh tako v napadalni kot obrambni igri, gibčnost moštva ter hitrost reakcij na majhnih prostorih, s katero se ne more meriti nobeno moštvo v Evropi.
Fantje, ki jih vodi Josep Guardiola, zberejo v povprečju največ podaj na tekmo, 672. Hkrati je Barcelona moštvo z največjo posestjo žoge v nogah njenih igralcev, 70 odstotkov – evropski prvak Inter je kot najboljša italijanska zasedba v tem merilu pri 54 % –, Katalonci pa so tudi na igrišču najbolj »strnjeni«. Štoperja, ki je najbližje svojemu vratarju Victorju Valdesu, in napadalca, ki najtesneje ogroža nasprotnega vratarja, loči 36 m! To še ni vse, Barçini aduti so tudi najhitrejši: ko gre za kratke štarte, Dani Alves in soigralci v povprečju tečejo po 34 km/uro, kar je najvišja povprečna hitrost igralcev posameznega kluba.
Navedeni podatki govorijo o tehnični in tudi atletski premoči katalonskega kluba nad njegovimi tekmeci. A do te nadvlade Barcelona ni prišla naključno. Večina treningov, ki jih vodi trener Guardiola (da ne bo pomote, podobno je že v vseh mlajših selekcijah), deluje podobno: v ospredju je vadba z žogo. Le malo pozornosti Katalonci posvečajo prvinskemu telesnemu treningu, tudi ta mora biti namreč povezan z žogo …
»Želim si, da se igralci počutijo svobodne, da čutijo naklonjenost navijačev. Potem je lažje. Na sleherni tekmi morajo igrati na vso moč in stremeti k optimizaciji svojih vrlin, ki so se jih naučili v dolgih letih treningov,« je o filozofiji kluba povedal Guardiola. Slednji je pridobil veliko znanja od legendarnih nizozemskih trenerjev Rinusa Michelsa in Johana Cruyffa, ceni tudi opus Alexa Fergusona in Billa Shanklyja. Slednji je izjavil: »Nogomet je preprosta igra, ki jo naredijo zapleteno le ljudje, ki bi morali vedeti več«.
Vodilni možje v katalonskem klubu vsako leto opravijo načrtno selekcijo med svojimi nadobudnimi nogometaši. Pri tem ni pomembna telesna razvitost »kandidatov« za prehod v naslednjo starostno kategorijo, pač pa nadarjenost za igro z žogo. Če je nekdo nadarjen, a majhen in suh, kot je (bil) Lionel Messi, ga ne odslovijo in ne pošljejo v telovadnico, pač pa poskušajo pri njem dodatno razviti vrlino obvladovanja žoge. Takšni fantje nikoli ne bodo mogli dvigovati uteži ali se meriti v teku na 100 m, znali pa bodo filigransko oddati žogo, prevarati ali preigrati tekmeca. Po tem ključu poteka selekcija v Barceloni, natančneje v predelu La Masia, kjer je domicil vseh mlajših selekcij Barçe. Njeno člansko moštvo je v povprečju najnižje v evropskih pokalih, nogometaši pa najlažji. Preprosto: če si nižji in lažji, je bolj verjetno, da boš imel boljši nadzor nad žogo in krajši čas odzivnosti – Dani Alves (113) in Xavi (102) se v povprečju največkrat dotakneta žoge, Xavi (81) in Busquets (73) imata najvišji odstotek natančnih podaj, Xavi (78), Dani Alves (71) in Busquets (66) se največkrat odkrijejo soigralcem.
Komentarji