Milan Mandarić v odhajanju le dobil Olimpijo, kakršno je želel

Po prvih dveh kolih 1. SNL zeleno-beli najprepričljivejši med favoriti, Mariborčani tudi osmoljenci, Domžalčani pa preslabi.

Objavljeno
23. julij 2019 10.00
Posodobljeno
23. julij 2019 10.00
Safet Hadžić ima veliko razlogov za optimizem pred evropskim gostovanjem v Turčiji in nedeljskim derbijem v Ljudskem vrtu. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana - Po 180 minutah je troboj za nogometnega prvaka že postal dvoboj. V nedeljo po velikem derbiju v Ljudskem vrtu morda ne bo več niti to. V desetih dnevih je Olimpija odkrila strahovit potencial, v mučnih tekmah proti Rigasu je krepila značaj in samozavest, v ligaških pa razkrila igralsko širino, ki je ne premore niti najboljša enajsterica sestavljena iz vseh drugih domačih tekmecev.

Po všečni, učinkoviti in spektakularni predstavi v derbiju Ljubljanske kotline se zdi, da bi lahko predsednik v odhajanju Milan Mandarić (njegov domnevni naslednik Gabriele Nardin naj bi v naslednji dneh uresničil napovedi o plačilu prvih treh milijonov evrov) naposled požel, kar je sejal minula štiri leta. Na igrišču so bili glavni režiser Asmir Suljić in pomočniki tako navdihnjeni, da so tudi najbolj kritični navijači začeli verjeti v Olimpijo, ki bo ponujala vrhunsko in atraktivno zabavo ter rezultatsko zadovoljstvo.

Mandarić je po tekmi žarel in se ustavil v slačilnici ter izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, kar mu na igrišču vračajo nogometaši, ki so že rahlo živčni, ker plača zamuja za kakšen teden ali dva! Da, tako jih je razvadil v preteklosti, da se marsikateremu uslužbencu že tresejo hlače, ker na bančnem računu še ni junijske plače.

»Najraje bi videl, da nas ne bi več vznemirjala menjava klubskega vodstva,« se zaveda minljivosti srečnih trenutkov ljubljenec navijačev in trener Safet Hadžić, ki zaenkrat spretno krmari in razporeja igralne minute med najboljšimi. Bil bi še srečnejši, če bi tudi prvi mož kluba trdno podpiral zdajšnje sila obetavno moštvo, ki mu ne manjka veliko, da bi doseglo tudi odmevnejši evropski rezultat. Četrtkov turški tekmec v prvi tekmi 2. kola kvalifikacij Yeni Malatyaspor gotovo ni nepremagljiv.

image
Hrvat iz Dinamove nogometne akademije Luka Menalo je eden od igralcev, ki je zaostril konkurenco v moštvu in podžgal soigralce, medtem ko Branko Ilić v 37. letu starosti ni več kos hitrim in spretnim igralcem, kot je 23-letni zeleno-beli napadalec. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Domžale avt, Maribor še ni enakovreden


Domžale so v Stožicah zagrozile, vendar šprinterskemu ritmu ljubljanskih virtuozov niso bile kos v osnovnih prvinah, hitrosti z žogo v nogah, znanju in kombinatoriki. Tudi taktično se niso znale odzvati, trener Simon Rožman je bil nemočen, deloma zaradi subjektivnih razlogov, kot je zanašanje na znanost namesto na občutek ali izkušnje (»Monitoring je pokazal, da Gregor Sikošek ne bi vzdržal treh zaporednih tekem s po 12,5 pretečenih kilometrov,« je učeno pojasnil njegovo vlogo rezervista.), deloma zaradi objektivnih, kot je omejena učinkovitost igralnega časa ključnega moža Senijada Ibričića. In tudi splošne zmede v obrambi na čelu z »okrepitvama« Brankom Ilićem in vratarjem Gregorjem Sorčanom: Domžale so v eni evropski tekmi in dveh ligaških prejele devet golov. Preveč in dovolj, da so razkrile, da tudi v tej sezoni ne morejo več kot le nagajati najboljšima.

Mandarić je po zmagi nad Domžalami v slačilnici čestital igralcem.
Maribor močno pogreša svojega najboljšega strelca Luko Zahovića.
Domžale so na štartu prikazale veliko manj od pričakovanj in želja.


Maribor v nedeljo v velikem derbiju lahko umiri vročo Olimpijo in se tudi v ligi preobrazi tako, kot se je Olimpija v Evropi ob pomoči sreče v Rigi. Toda kaže, da ljubljansko moštvo lahko ustavi le do skrajnosti pragmatičen in kot v najboljšem obdobju naoljen avtomatiziran stroj. Lahko jo ustavijo lastne poteze, kot bi bila razprodaja najboljših posameznikov ali odločitve novega upravitelja.

Maribor v SNL zaenkrat še ni na ravni, kot jo želita Zlatko Zahović in Darko Milanič, pogreša lucidnega napadalca Luko Zahovića in v enaki meri tudi iznajdljivega ter spretnega igralca za male tekmece Amirja Derviševića.

Glavno in najmočnejše Hadžićevo orožje je širina mojstrov, ki se vse bolj počutijo domači in se še ne razburjajo, če se izmenjujejo v glavnih vlogah. Tudi morebitni naslednik Milana Mandarića, ki je bolj ali manj neverodostojen, je dobil jasno sporočilo. Toda v SNL bo Olimpija brez dveh, treh boljših igralcev dovolj močna za vrh, za prvaka bo potrebovala daljše obdobje stabilnosti in tudi razsodnost vodilnega moža in njegovih strokovnih izbrancev (kdorkoli že bo), ko ji ne bo šlo vse po načrtih, kot ji gre zdaj.