Milaniču in Lampardu golov ne bi več prezrli (VIDEO)

Ljubljana – Za Angleže in Franka Lamparda, ki mu na prejšnjem nogometnem SP v osmini finala proti Nemcem niso priznali veljavnega gola, je sleherna pomoč prepozna. A na mundialu v Braziliji do takšnih (napačnih) odločitev menda ne bo prihajalo, ker bo glavnim sodnikom poslej elektronika sporočala, ali je žoga prečkala golovo črto ali ne.

Lampard je pred štirimi leti v Bloemfonteinu – podobno kot Darko Milanič leta 1994 v kvalifikacijah za EP '96 v Mariboru med Slovenijo in Italijo (1:1) – z roba kazenskega prostora sprožil strel proti nemškim vratom in zadel prečko, od katere se je žoga odbila v gol. Vratar Manuel Neuer jo je nato ujel in – ker sodnik ni ničesar piskal – hitro vrgel daleč na nasprotno polovico igrišča. Tekma se je nadaljevala, kot da se ni nič zgodilo. Nemci so takrat vodili z 2:1, na koncu pa zmagali s 4:1. Ali bi se – če bi zvezdniku Chelseaja priznali zadetek – zasukalo drugače, kakor menijo najzvestejši privrženci Angležev, nikdar ne bomo izvedeli, so pa – zanimivo – ravno Nemci poskrbeli, da v prihodnje do takšnih ugibanj ne bo več prihajalo. Podjetje Goal Control iz Würselna pri Aachnu je namreč zmagalo na razpisu Svetovne nogometne zveze (FIFA) za »nadzor« golove črte, ki jo bodo od danes do 13. julija prvič na SP nadzirali s po sedmimi kamerami na obeh straneh, nameščenimi pod strop štadiona. Zakaj jih je potrebno toliko? Da bodo lahko posnele žogo iz različnih zornih kotov.

Vsaka kamera lahko posname po 500 slik na sekundo. Za primerjavo: filmi se v kinodvoranah predvajajo s 24 slikami na sekundo. Nad celotnim sistemom, ki je vreden 200.000 evrov in so ga prvič preizkusili že na lanskem medcelinskem prvenstvu v Braziliji, bedi 15 računalnikov. Takoj ko žoga s celotnim obsegom preide golovo črto, delilec pravice na posebno uro prejme znak za zadetek. In glavni sodnik se mora potem nemudoma odločiti, ali ga bo priznal ali ne, kajti igre ne sme prekinjati. Tehnologija golove črte ima veliko privržencev, vendar tudi nemalo nasprotnikov, ki se bojijo, da se bo nadzor razširil tudi na druge dele igrišča (prekrški, prepovedani položaji ...) in da bo tehnologija prevladala nad »čustvi«. Med najglasnejšimi kritiki ostaja Michel Platini, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ki pa kljub vsemu zdaj ni več kategorično proti uvedbi tega sistema na EP 2016 v Franciji.